c S
V novi vladi bo 16 ministrov 09.09.2014 08:06 Ljubljana, 08. septembra (STA) - Vlado Mira Cerarja bo sestavljalo 14 ministrstev in 16 ministrov, od tega dva brez listnice. Med njimi bo predvidoma sedem žensk. Vlada bo imela tri ministre več kot vlada v odhajanju. Mandatar Cerar bo kandidatno listo ministrov v DZ vložil v torek.

Največja vladna stranka bo vodila devet resorjev. Kandidat za ministra za finance je Dušan Mramor, za gospodarskega ministra Ervin Pfeifer, kandidat za ministra za pravosodje Goran Klemenčič, kandidatka za ministrico za zdravje Milojka Kolar, kandidat za ministra za javno upravo Boris Koprivnikar, za resor infrastrukture pa Peter Gašperšič.

Prav tako iz kvote SMC je kandidatka za vodenje notranjega ministrstva Vesna Györkös Žnidar, kandidatka za ministrico za izobraževanje, znanost in šport pa Stanka Setnikar Cankar. Vodenje urada za razvoj, strateške projekte in kohezijo bo predvidoma prevzela Violeta Bulc.

DeSUS bo imela štiri ministre. Karl Erjavec je kandidat za zunanjega ministra, Julijana Bizjak Mlakar kandidatka za ministrico za kulturo, Gorazd Žmavc je kandidat za ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu, Irena Majcen pa kandidatka za vodenje ministrstva za okolje in prostor.

Stranka SD bo prevzela tri resorje. Janko Veber je kandidat za obrambnega ministra, Dejan Židan kandidat za ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Anja Kopač Mrak pa kandidatka za ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Po zakonu o vladi in poslovniku DZ mora mandatar za sestavo vlade listo ministrov v DZ vložiti najpozneje v 15 dneh po izvolitvi, kar v primeru Cerarja pomeni najpozneje do torka.

Poslovnik DZ določa, da mora lista kandidatov vsebovati osebne podatke kandidata (ime in priimek, datum rojstva, naslov prebivališča in pisno privolitev), vsaka kandidatura pa mora biti tudi obrazložena. Če omenjena pogoja nista izpolnjena, predsednik DZ pozove mandatarja, naj pomanjkljivost odpravi. Če slednji tega ne stori do seje DZ, na kateri se imenujejo ministri, pa poslovnik določa, da se glasuje samo o imenovanju tistih ministrov, katerih kandidature so popolne, pri tem pa mora biti takšnih ministrov vsaj dve tretjini.

Ko je kandidatna lista vložena, se vsak kandidat najprej v treh, najpozneje pa v sedmih dneh po vložitvi liste predstavi pristojnemu delovnemu telesu DZ in odgovarja na vprašanja njegovih članov.

Predsednik delovnega telesa mora takoj, najpozneje pa v 48 urah po predstavitvi kandidata predsedniku DZ in predsedniku vlade poslati mnenje odbora o tem, ali je bila predstavitev kandidata ustrezna ali ne. Predsednik vlade pa lahko nato najpozneje v treh dneh umakne predlog za ministra in predlaga novega kandidata. Slednji se mora nato pristojnemu delovnemu telesu predstaviti najpozneje v treh dneh.

Ko so opravljene predstavitve vseh kandidatov, sledi glasovanje v DZ, pri čemer poslanci glasujejo o listi kandidatov kot celoti. Če lista ni izglasovana, se opravi novo glasovanje na podlagi nove liste kandidatov, pri čemer lahko premier na listo uvrsti tudi kandidate, ki jih je uvrstil že na listo, ki ni bila izglasovana. Novo listo mora predložiti najpozneje v desetih dneh od dneva prvega glasovanja.

Če tudi nova lista ni izglasovana, lahko predsednik vlade po poslovniku DZ predlaga, naj se o vsakem kandidatu glasuje posebej, pri čemer zakon o vladi določa, da se šteje, da je vlada nastopila funkcijo, če je imenovanih več kot dve tretjini ministrov, v kar pa se ne všteva ministrov brez resorja.

V prihodnjih desetih dneh mora premier predlagati še neimenovane ministre ali pa obvestiti DZ, katere resorje bo začasno, vendar ne dlje kot za tri mesece, prevzel sam ali jih poveril drugemu ministru. Če DZ tudi v treh mesecih po nastopu funkcije vlade ne imenuje še neimenovanih ministrov, DZ ugotovi, da je funkcija predsedniku vlade in ministrom prenehala.

Po imenovanju morajo ministri priseči pred DZ, sledijo pa prevzemi poslov od ministrov, ki vodijo tekoče posle.

Novoizvoljeni vladi po tradiciji pripada "100 dni miru", čeprav do zdaj vedno ni bilo tako, še posebej pri zadnjih treh vladah v luči potrebe po čim prejšnjem sprejemanju nekaterih ukrepov za izhod iz krize.

Če bodo potrjevanja ministrov potekala brez večjih zapletov, bi lahko vlado torej dobili prej kot v desetih dneh. Cerar je sicer že ocenil, da bi bila nova vlada lahko imenovana 18. ali 19. septembra, torej proti koncu prihodnjega tedna. Pri imenovanju minulih dveh vlad - Alenke Bratušek in Janeza Janše, je denimo od vložitve ministrske liste do glasovanja v DZ minilo le šest dni, pri vladi Boruta Pahorja pa osem.