Za vzpostavljanje zavesti o spoštovanju pravnih norm je treba po ugotovitvah koalicijskih partneric delovati v smeri večje odzivnosti pravosodja na poskuse razvrednotenja sodstva.
Pravnomočne sodbe je ob dejstvu sočasnega obstoja možnosti izrednih pravnih sredstev po mnenju koalicije dolžna spoštovati vsaka fizična in pravna oseba, odločitve sodišč pa tudi ne smejo biti predmet političnih napadov ali manipulacij.
Organom odkrivanja, pregona in sojenja je na zakonodajni in operativni ravni po ugotovitvah koalicije treba omogočiti bolj koordinirano in tvorno sodelovanje ter učinkovitejše izvajanje njihovih nalog, predvsem glede najhujših oblik gospodarsko-finančnega kriminala. Hkrati je treba zagotoviti, da izvršilna veja oblasti ne posega politično v avtonomno strokovno delovanje organov odkrivanja in pregona kaznivih ravnanj, je zapisano.
Trajni mandat sodnikov je vrednota, ki se ji po mnenju prihodnje koalicije zaradi zagotavljanja neodvisnosti sodstva ne sme odpovedati. Se bodo pa "ob ustreznem strokovnem konsenzu" v koaliciji zavzeli za daljše preizkusno obdobje za izvolitev v trajno sodniško funkcijo.
V koaliciji tudi podpirajo uveljavitev jasnih meril za izbiro sodnikov, njihovo ocenjevanje in napredovanje.
Za zmanjševanje sodnih zaostankov je treba po mnenju koalicije preučiti možnosti zakonodajnih poenostavitev pravnih postopkov povsod tam, kjer to ne povzroča zniževanja obveznih standardov varstva človekovih pravic. Hkrati je treba težiti k optimizaciji poslovnih procesov.
Sodnike je treba razbremenili opravil, ki niso neposredno povezana s sojenjem, in ta prenesti na strokovne sodelavce. Okrepiti je treba odločevalsko in nadzorno funkcijo predsednikov sodišč pri obvladovanju pripada in števila nerešenih zadev, je zapisano.
Državno tožilstvo mora po prepričanju koalicijskih partneric ostati v pristojnosti pravosodnega ministrstva, okrepiti pa je treba tudi njegove pristojnosti za odločanje.
Na področju pravosodja koalicija načrtuje še večje vključevanje vseh deležnikov v pripravo področne zakonodaje (namen je zajeziti prenagljene zakonodajne spremembe), ničelno toleranco do korupcije znotraj pravosodja, poostren nadzor nad izvajanjem lobistične zakonodaje, zmanjšanje "pretiranih političnih pristojnosti" ministrstva za pravosodje in ureditev zemljiškoknjižnih evidenc, napoveduje pa tudi možnost ustanovitve Specializiranega sodišča RS.
Med organizacijskimi spremembami načrtujejo še ukinitev Oddelka za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili pri Specializiranem državnem tožilstvu RS.
Vir: STA - Ljubljana, 03. septembra
