Možnost osebnega stečaja je uvedel zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ki se je začel uporabljati oktobra 2008. V istem letu je bilo začetih 98 osebnih stečajev, v prihodnjih letih pa je z izjemo let 2012 in 2013 število začetih osebnih stečajev naraščalo.
Leta 2009 je bilo tako začetih 418 osebnih stečajev, 756 v letu 2010, 1124 v letu 2011, 1040 v letu 2012, leta 2013 pa 879.
Osebni stečaj lahko sproži sam dolžnik, njegov upnik, lahko pa tudi delavec, ki je zaposlen pri dolžniku. V primeru, da stečaj sprožita dolžnik in delavec, stroške predujma za začetne stroške postopka založi sodišče, v primeru da stečaj sproži upnik, pa začetne stroške krije sam.
Po pojasnilih vrhovnega sodišča začetni stroški znašajo dobrih dva tisoč evrov. Za objavo v registru Ajpesa je treba odšteti 50 evrov plus DDV, 1420,50 evra plus DDV za izdelavo otvoritvenega poročila in 473,50 evra za kritje drugih stroškov stečajnega postopka, ki se konča brez razdelitve upnikom.
Celoten postopek stečaja vodi stečajni upravitelj pod nadzorom sodišča, pri čemer gre vso premoženje dolžnika (z izjemami, kot je na primer minimalna plača, zmanjšana za plačilo davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost) v stečajno maso, iz katere se potem poplačuje upnike.
Dolžnik mora stečajnemu upravitelju ali sodišču ob začetku osebnega stečaja dati vsa pojasnila in dokumente o svojem premoženju in poslih, ki jih je izvedel v zadnjih treh letih pred uvedbo postopka, z začetkom osebnega stečaja pa se poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omeji.
Tako med drugim ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso. Prav tako brez soglasja sodišča ne more najeti posojila, odpreti novega denarnega računa ali se odpovedati dediščini. Prav tako podjetniku ali zasebniku z začetkom osebnega stečaja preneha status podjetnika ali zasebnika, znova pa lahko začne delati kot podjetnik ali zasebnik le, če mu to dovoli sodišče.
Po končanem osebnem stečaju je dolžnik prost dolgov, tudi če upniki iz stečajne mase niso popolnoma poplačani, vendar le, če sodišče odobri odpust obveznosti. Tega sodišče ne sme odobriti v nekaterih primerih, denimo če gre za denarne kazni ali odškodnine zaradi kaznivih dejanj.
V osebnem stečaju so se že znašli nekateri znani podjetniki in politiki. Znan celjski gostinec Zvone Štorman je denimo v osebnem stečaju od konca aprila. V osebnem stečaju je tudi župan Zavrča in do nedavnega še eden najbogatejših podjetnikov v Sloveniji Miran Vuk. Prav tako je v osebnem stečaju novinar Vladimir Vodušek.
Na Vrhovnem sodišču RS so sicer v zadnjem času večkrat opozorili, da stečaji finančno zelo bremenijo sodišča. Od leta 2003 je namreč zalaganje predujma za stečaj na plečih sodišč, kar zelo bremeni proračune sodišč. Samo letos naj bi sodišča za omenjene stroške založila do 16 milijonov evrov, ki jih, kot navajajo na vrhovnem sodišču, državni proračun ni predvidel.
Ob tem na omenjenem sodišču dodajajo, da gre pri kritju začetnih stroškov stečajnih postopkov večinoma res za predujme, ki naj bi se kasneje povrnili, "vendar je delež takšnih vračil minimalen." Do vračila pride le, če unovčena stečajna masa presega znesek predujma. Tudi če do vračila pride, pa gre praviloma v integralni proračun in ne proračun sodišč, pojasnjujejo.
