c S
Nov osnutek koalicijske pogodbe predvideva 16 ministrstev 13.08.2014 07:55 Ljubljana, 13. avgusta (STA) - Morebitne vladne partnerice so v torek pozno zvečer prejele drugi osnutek koalicijskega sporazuma. Ta ne omenja več delne socialne kapice, o kateri je bilo do zdaj največ polemik. Različica novega osnutka, ki jo je pridobila STA, v nasprotju s prvim predvideva dve ministrstvi več, in sicer 16, ter določa 15 koalicijskih projektov.

Nov osnutek je po vsebini precej podoben prvemu, a prinaša tudi nekaj sprememb. Tako ne omenja več delne socialne kapice, omenja pa zato enakopravnejšo obdavčitve davčnih zavezancev oziroma ustvarjanje pogojev za razbremenitev plač preko socialnih prispevkov.

Osnutek sporazuma predvideva nabor 15 koalicijskih projektov

Po zadnjem osnutku sporazuma bo ministrstev 16, in sicer za zunanje zadeve, notranje zadeve, obrambo, finance (resor naj bi pripadel SMC), gospodarstvo, pravosodje, javno upravo, delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, zdravje, šolstvo in šport, visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, infrastrukturo, kulturo, kmetijstvo, okolje in prostor, ter Slovence po svetu.

Predvidena je ustanovitev vladne projektne pisarne, ki ne bo urad, pač pa bo predstavljala način pristopa k upravljanju medresorskih projektov. Sporazum navaja tudi nabor 15 koalicijskih projektov.

Slovenija naj bi čezmerni javnofinančni primanjkljaj odpravila do konca prihodnjega leta

Nov osnutek na fiskalnem področju podobno kot prvi predvideva odpravo čezmernega primanjkljaja na vzdržen način, postopno zniževanje ciklično prilagojenega primanjkljaja in programsko načrtovanje proračuna ter dolgoročno vzdržnost javnih financ.

Skladno z zavezami do partneric v EU bi Slovenija čezmerni javnofinančni primanjkljaj odpravila do konca prihodnjega leta, ob pogoju, da letošnji primanjkljaj ne bo pomembneje odstopal od načrtovanega. Letošnji primanjkljaj je ob neupoštevanju izdatkov za sanacijo bank predviden v višini 3,2 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), skupaj z njimi pa pri 4,1 odstotka BDP.

Še naprej je načrtovana uvedba fiskalnega pravila in vzpostavitev fiskalnega sveta ter uvedba nepremičninskega davka s pripravo novega predloga zakona o nepremičninskem davku in drugih zakonskih dokumentov, ki bi odpravil pomanjkljivosti, ugotovljene s strani ustavnega sodišča.

Na novo pa osnutek predvideva ukinitev zgornjega razreda dohodninske lestvice s 50-odstotno davčno stopnjo in proučitev možnosti za preoblikovanje dohodninske lestvice za razbremenitve plač visokokvalificirane delovne sile. To bi lahko bilo dopolnilo ali tudi alternativa socialni kapici.

Uvedba zelene proračunske in davčne reforme

Predvidena je tudi uvedba zelene proračunske in davčne reforme. Projekt bo vključeval način in časovnico postopnega ukinjanja okolju škodljivih subvencij gospodarskim subjektom, ki s svojim delovanjem povzročajo škodo okolju. S tem bi, kot je zapisano, ustvarili pogoje za postopno znižanje obremenitev dela.

Pri vseh teh davčnih ukrepih mora davčni sistem podpirati "trajnostno usmeritev na fiskalno nevtralen način". Kot ključna je tako izpostavljena dolgoročna trajnostna usmeritev države in postopnost, ki daje prizadetim subjektom "dovolj časa za ustrezne prilagoditve ob upoštevanju fiskalnih zmožnosti države".

Na področju bančništva osnutek predvideva preiskavo bančne luknje, sanacijo bančnega sistema in spodbujanje privatizacije državnih bank. Spremljali jo bodo ukrepi za razdolžitev podjetij, tudi s spodbujanjem inovativnih finančnih instrumentov.

Proti finančni nedisciplini tudi z davčnimi blagajnami

Sporazum še naprej predvideva okrepljen boj proti finančni nedisciplini, med drugim tudi z uvedbo davčnih blagajn, prav tako nadzorovano strateško premišljena in osmišljena privatizacijo, pri čemer je treba "izhajati iz strategije in klasifikacije naložb". Privatizacijo naj bi presojali od primera do primera, skozi jasne kriterije izbire in z vidika družbeno-ekonomskih učinkov posamezne privatizacije.

Ključna infrastruktura naj bi ostala v lasti države, zanimiva pa je točka iz novega poglavja o informacijski družbi, ki omenja ločitev informacijsko-komunikacijske infrastrukture in storitev. Vprašanje je, kaj bi ta določila pomenila za privatizacijo Telekoma Slovenije, ki je že zelo daleč.

V novem osnutku je kot novo dodano še poglavje o lokalni samoupravi, ki predvideva proučitev možnosti odpoklica župana in občinski svetnikov.

Ustanovitev sklada za brezposelne

Med ukrepi na področju trga dela dopolnjen osnutek predvideva ustanovitev sklada za brezposelne, ki se bo financiral s prispevki delodajalcev in bo namenjen večanju socialne varnosti delavcev ob izgubi zaposlitve, predvsem v prvih mesecih po izgubi. Ustanovili bodo Karierne inkubatorje za pomoč inovativnim mladim po končanem izobraževanju in nadgradili Jamstvo za mlade. Postopoma nameravajo poenotiti obdavčitve vseh vrst dela in pripraviti spremembe zakona o študentskem delu.

Na področju okolja se bodo koalicijski partnerji zavezali k pripravi Nacionalnega programa varstva okolja. S spremembo zakonodaje bodo omogočili ustreznejšo sanacijo po naravnih nesrečah. Pripravili bodo novi nacionalni stanovanjski program 2014-2020.

Na področju političnega sistem in človekovih pravic sporazum napoveduje preučitev možnosti vzpostavitve elektorskega glasovanja ter pobudo za modifikacijo sedanje volilne zakonodaje. Predvidena je ustanovitev sveta vlade za človekove pravice.

Trajnemu mandatu sodnikov se v koaliciji ne nameravajo odpovedati. Dopuščajo pa daljše preizkusno obdobje in jasne kriterije za izbiro sodnikov, njihovo ocenjevanje in napredovanje.

Napovedujejo poostren nadzor nad izvajanjem lobistične zakonodaje. Med ukrepi je tudi zmanjšanje pretiranih političnih pristojnosti ministrstva za pravosodje ter možnost ustanovitve Specializiranega sodišča RS.

Na področju visokega šolstva dopolnjeni osnutek dodatno navaja dvig obsega financiranja visokošolske javne službe. Sistemsko in postopno bodo do leta 2020 zagotovili dvig obsega financiranja visokošolske javne službe na višino dva odstotka BDP. Sporazum predvideva nov zakon o raziskovalni in inovacijski dejavnosti, ki bo komplementaren novemu zakonu o visokem šolstvu.

Priprave na novo pokojninsko reformo

Sporazum predvideva pripravo okvirja za novo pokojninsko reformo v smeri zagotavljanja dolgoročne vzdržnosti pokojninske blagajne zaradi demografskih trendov. Spodbujali bodo kasnejše upokojevanje (bonusi) in različne oblike dodatnih pokojninskih zavarovanj. Strmeli bodo k očiščenju pokojninske blagajne s strani tistih pokojnin, ki niso v povezavi z njihovimi plačanimi prispevki ter njihovem financiranju v enakem obsegu iz drugih proračunskih virov.

Koalicijski partnerji se zavezujejo, da bodo v proračunu zagotovili sredstva za letni dodatek za upokojence ob upoštevanju javnofinančnih zmožnosti države. V primeru več kot 2,5 odstotka gospodarske rasti v Sloveniji v preteklem letu se pokojnine usklajujejo v skladu s 106. členom zakona o pokojninsko invalidskem zavarovanju. Za boljše medgeneracijsko sodelovanje bodo preoblikovali obstoječi Urad za mladino v Urad za medgeneracijsko solidarnost.

Spremembe zdravstvenega sistema

Na področju zdravstva koalicija obljublja jasnejšo ločitev izvajanja javne in zasebne zdravstvene dejavnosti ter ukinitev prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Pripravili bodo nov predlog zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in zakona o zdravstveni dejavnosti.

Na področju kulture dopolnjen osnutek po novem predvideva prenovo medijske zakonodaje. Napovedujejo tudi prenovo in finančno podporo zakona o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe RS v kulturi.

Mladim koalicijski sporazum po novem prinaša napoved, da bodo podjetja, ki bodo po koncu štipendiranja izvedla zaposlitev, prvo leto oproščena plačila prispevkov za novo zaposlenega štipendista.

Krepitev gospodarske diplomacije

Tudi na zunanjepolitičnem področju je nekaj sprememb. Ključna usmeritev ostaja povrnitev kredibilnosti ter krepitev zunanjepolitične prepoznavnosti države.

Med konkretnimi ukrepi predlog predvideva predvsem krepitev gospodarske diplomacije z ustvarjanjem nove mreže konzularnih in drugih predstavništev, pa tudi modernizacijo diplomatske mreže načrtnim zaposlovanjem novih diplomatov ter njihovim izobraževanjem in izpopolnjevanjem.

Novi osnutek predvideva tudi prenovo deklaracije o zunanji politiki, sprejetje nove strategije zunanje politike za obdobje do leta 2020, pri čemer bi osnutek pripravili še letos.