c S
Pogodba o nadomestnem materinstvu v Sloveniji ne bi bila veljavna 11.08.2014 08:00 Ljubljana, 09. avgusta (STA) - Ob zapletih v nedavnem primeru nadomestne matere na Tajskem se odpira vprašanje, kakšen pogled ima na nadomestno materinstvo Slovenija. Slovenska pravna ureditev ne določa nadomestnega materinstva kot oblike oploditve z biomedicinsko pomočjo. Če bi bila v Sloveniji takšna pogodba sklenjena, ne bi bila veljavna, opozarjajo na ministrstvu za delo.

"Nadomestno materinstvo je v slovenskih in tudi evropskih strokovnih krogih etično in pravno vprašljivo," so za STA opozorili na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. V Sloveniji se ne izvaja in se o tem tudi v prihodnje ne razmišlja, navajajo. V skladu s slovensko zakonodajo je po njihovih navedbah mati otroka ženska, ki ga je rodila.

Kot pojasnjujejo, gre pri nadomestnem materinstvu za pogodbeno razmerje, katerega predmet je otrok. Če ena od pogodbenih strank ne bi želela izpolniti pogodbe, denimo da nadomestna mati ne bi želela izročiti otroka ali da ga darovalca spolnih celic ne bi želela prevzeti, bi se odprla vrsta vprašanj.

Poleg etičnih in pravnih dilem bi se odprlo vprašanje genetskega materiala in povezanosti med otrokom in žensko, ki ga donosi, ter vprašanje pogodbenega prava in izpolnitve pogodbe. Identiteta otroka pa bi lahko ostala zaznamovana za vse življenje. Če bi bila takšna pogodba v Sloveniji sklenjena, ne bi bila veljavna in ne bi imela pravnega učinka, opozarjajo na ministrstvu.

Ker v Sloveniji po njihovih navedbah tovrstne oblike oploditve ne poznamo, je težko predvideti ravnanje organov v primeru neizpolnitve pogodbe, ki bi bila v Sloveniji po svoji pravni naravi nična.

Kadar je otrokov razvoj ogrožen ali kadar to zahtevajo koristi otroka, mu varstvo zagotavlja država. V primeru, če par ne bi želel prevzeti otroka nadomestne matere, bi bilo treba presoditi, ali otrok potrebuje tovrstno zaščito, pojasnjujejo na ministrstvu.

Pri tem bi bila po njihovih besedah največja dilema pravni položaj ženske, ki ga je rodila. Otrok namreč genetsko ne bi bil njen, kot ženska, ki ga je rodila, pa je njegova mati, poudarjajo.

V Socialni zbornici Slovenije pa ugotavljajo, da si tudi pari v Sloveniji pogosto želijo nadomestnega otroka. Po oceni stroke je odlašanje sprejetja družinskega zakonika, ki bi to vprašanje uredil, "nenavadno za državo v 21. stoletju", je za STA dejal generalni sekretar zbornice Bojan Regvar. Po njegovih besedah pričakujejo, da bo to urejeno v naslednjih nekaj letih.

V svetovni javnosti je v zadnjih dneh zaokrožila vest o avstralskem paru, ki je od 21-letne tajske nadomestne matere, ki jima je rodila dvojčka, sprejel le zdravo deklico. Dečka z Downovim sindromom pa nista sprejela. Primer zdaj preiskujejo avstralske oblasti, ki so se ga lotile tudi zato, ker je oče obsojeni pedofil.