c S
Delodajalci: Socialna kapica je evropski standard in je v interesu vseh 11.08.2014 07:52 Ljubljana, 08. avgusta (STA) - Socialna kapica je v interesu zaposlenih, podjetij in države, zato jo je treba uvesti takoj, so danes poudarili predstavniki Združenja Manager, Sveta Gazel in GZS. Zatrdili so, da so njen cilj višje neto plače in okrepitev konkurenčnosti gospodarstva, ter spomnili, da jo pozna večina držav v EU, ki jih imamo za razvite in socialno pravične.

Izvršna direktorica Združenja Manager Sonja Šmuc je na novinarski konferenci v Ljubljani uvodoma pojasnila, da je socialna kapica pomemben element za prestrukturiranje gospodarstva ter prestop k izdelkom in storitvam z višjo dodano vrednostjo.

Poleg tega bi po njenih besedah prinesla večjo privlačnost za tuje in domače naložbe, več novih delovnih mest, večjo motivacijo zaposlenih, zajezitev bega možganov, uvajanje primerljivih pogojev poslovanja z drugimi državami, dvig domače porabe, krepitev srednjega razreda ter zagon gospodarske rasti in razvoj družbe.

Socialna kapica, tako Šmučeva, ne pomeni, da bi zaposleni z visokimi plačami prispevali manj, saj bi tudi z višjimi dohodki v socialne blagajne prispevali občutno več, kot iz njih dobijo, ob tem pa bi se jim zaradi socialne kapice zvišala davčna osnova in bi plačevali več dohodnine.

Kot je navedla, socialna kapica predstavlja mehanizem, ki spodbuja prehod v družbo znanja, medtem ko danes intelektualno intenzivno delo, namesto da bi ga spodbujali, z davčno politiko zaviramo. Slovenska podjetja, ki zaposlujejo izobražene ljudi, so davčno kaznovana in manj konkurenčna, je pristavila.

Slovenija sodi med države z visokim davčnim primežem, ki imajo višje stopnje brezposelnosti, in je rekorderka v obdavčevanju ljudi, od katerih se največ pričakuje, je bila ostra.

Šmučeva je spomnila še, da je socialna kapica evropski standard in da jo ima 19 držav v EU, vključno z vsemi sosednjimi državami.

Predsednik Združenja Manager, sicer generalni direktor družbe Danfoss Trata, Aleksander Zalaznik, je poudaril, da pri nižjih plačah neto plača zaposlenega v Sloveniji znaša 60 odstotkov stroška delodajalca, potem ko se to pri najvišjem razredu obrne, tako da dosega le še 37 odstotkov stroška delodajalca. Za 4000 evrov neto plače je tako strošek delodajalca pri skoraj trikratniku tega zneska oz. pri 11.000 evrih, je bil kritičen.

Po njegovem mnenju je "absolutno nehigienično" in nerazvojno naravnano, da si država vzame tako velik kos posameznikovega zaslužka.

"V podjetjih potrebujemo zasuk," je zatrdil. Za večjo dodano vrednost, ki je potrebna za vzdrževanje pričakovanega življenjskega standarda, morajo menedžerji po njegovih besedah bolje opravljati svoje delo, a potrebujejo tudi prostor, da lahko zadihajo, torej tudi manjšo obremenitev plač ali preko socialne kapice ali preko drugačnih dohodninskih razredov.

Predsednik Sveta Gazela, sicer lastnik Halcoma, Matjaž Čadež je povedal, da njihove izkušnje kažejo, da ob enakem strošku delodajalca zaposleni vrhunski strokovnjak na svoj račun v Sloveniji dobi 58.000, v Srbiji 113.000, v Dubaju pa 139.000 evrov letne plače.

Gre za gromozanske razlike in ne smemo si zatiskali oči, da bomo lahko na ta način konkurirali v svetu, je opozoril. Dodal je, da je boj za največje talente, ki jih je treba ustrezno plačati, vse hujši in da nas noben čudež ne more rešiti, če ne začnemo ukrepati takoj.

Čadež namreč verjame, da ima Slovenija izjemne možnosti razvoja, a to, če želi poleteti, ne zadostuje. To je ponazoril z uspehi smučarke Tine Maze, ki je odlične rezultate kljub svojemu talentu začela znova nizati šele, ko je dobila vrhunsko ekipo.

Svetovalec generalnega direktorja Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Goran Novković je ocenil, da je treba socialno kapico postaviti pri 37.000 evrih bruto letne plače. To bi zajelo okoli 42.000 ljudi. Izpad iz socialnih blagajn naj bi znašal okoli 200 milijonov evrov, pokriti pa naj bi se ga dalo z višjo obdavčitvijo premoženja in strukturnimi reformami.

Četudi je socialna kapica pomemben ukrep, pa ne sme biti edini, je ocenil in pozval k dodatnemu znižanju obremenitve gospodarstva.

Zbrani so sicer zatrdili, da bi se uvedba socialne kapice prelila v višje neto plače, ne (le) v znižanje stroška delodajalca.

Sogovorniki pa niso naklonjeni delni uvedbi socialne kapice, ki jo predvideva osnutek koalicijske pogodbe, saj da bi bila to neka nova - ne posebej transparentna - posebnost Slovenije.

V zvezi z navedbami SD, da ne gre za socialno, temveč "bogataško" kapico, so dejali, da je pri nas očitno bogataš nekdo, ki prejme 2000 evrov neto ali manj mesečno in ga je zato treba "tako rekoč oskubiti".

Druge mehanizme spodbujanja konkurenčnosti vidijo še v spremembi dohodninske lestvice, gibljivejšem trgu dela, davčni reformi, odpravi birokratskih ovir itd.

Vsi so izpostavili tudi, da so spremembe ekonomske politike nujne, saj dosedanja ni pripeljala iz krize, prehitevajo pa nas že tudi države, ki so bile pred leti še daleč za nami.

Zagovorniki socialne kapice so si medtem danes že prislužili novo kritiko Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), ki bo v ponedeljek na to temo pripravila svojo novinarsko konferenco.

V ZSSS so spomnili, da se je delodajalcem že znižalo socialne prispevke in stopnjo davka od dohodka pravnih oseb ter ukinilo davek na izplačane plače. Poleg tega je bilo gospodarstvu od 1. januarja 2009 do 30. septembra lani namenjenih za več kot tri milijarde evrov spodbud, so pristavili.

"Ampak vi želite še več. Želite razbremeniti tako imenovani produktivni sloj in uvesti socialno kapico. In si pri tem celo upate trditi, da to ne pomeni razbitja solidarnosti. Kdaj vam bo dosti? In - kdaj bomo končno videli rezultate vseh teh razbremenitev gospodarstva?" jih zanima.