Zahtevo je sicer podal Franci Matoz, zagovornik predsednika SDS Janeza Janše, ki je bil v zadevi Patria obsojen na dveletno zaporno kazen. Kot so pojasnili na vrhovnem sodišču, je Matoz v zahtevi za izločitev navajal, da naj bi pretirano zavlačevanje sodnice v postopku kazalo na njeno pristranskost. Betettova pa je ocenila, da institut izločitve sodnika ni namenjen pospešitvi postopka.
Kot je razvidno iz obrazložitve sklepa Betettove, je Matoz namreč v zahtevi med drugim navedel, da bi vrhovno sodišče o zadevi že moralo odločiti, saj je obsojeni že nastopil zaporno kazen in mu nastaja nepopravljiva škoda.
Vsebina zahteve za varstvo zakonitosti je po Matozovem mnenju take narave, da je utemeljeno pričakovati, da bo vrhovno sodišče odločilo, da se izvršitev pravnomočne sodbe odloži oz. prekine. Prepričan je namreč, da je za določitev potreben le natančen pregled izreka sodbe, saj iz sklepa ustavnega sodišča ter ločenih mnenj o Janševi ustavni pritožbi pa tudi iz zahteve za varstvo zakonitosti po njegovem nedvoumno izhaja, da je kršen kazenski zakon, ker očitano kaznivo dejanje v izreku pravnomočne sodbe ni konkretizirano.
"Z nerazumljivim zavlačevanjem" vrhovno sodišče obsojenemu več kot očitno krši ustavno pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, je prepričan Matoz, ki dodaja, da je Žalikova ves čas od prejema zahteve neaktivna in kljub večkratnim urgencam za preizkus zahteve za varstvo zakonitosti na nek način zavrača sklic seje. "S svojim ravnanjem kaže, da je očitno pristranska," je v zahtevi zapisal Matoz in dodal še, da je ravnanje Žalikove neobičajno tudi glede na ustaljeno prakso vrhovnega sodišča.
Iz izjave sodnice Žalikove pa izhaja, piše v obrazložitvi, da je v zadevi potrebna posebno skrbna in temeljita proučitev (v razumnem roku), ker lahko odločitev, če je pozitivna ali negativna, prejudicira končno odločitev o zahtevi za varstvo zakonitosti. Vrhovno sodišče o prekinitvi oziroma odložitvi kazni pred odločitvijo o zahtevi za varstvo zakonitosti ni odločilo, odkar je na kazenskem oddelku, sodnik pa pri obravnavanju zadev ravna tako, kot da ima pred sabo nedoločeno število primerov iste vrste, je še navedla sodnica.
Betettova pojasnjuje, da je razloge, zaradi katerih sodnik ne more sodelovati v odločanju v konkretnem postopku, mogoče razvrstiti v dve temeljni skupini, in sicer na izključitvene in na odklonitvene razloge. Slednji so opredeljeni z generalno klavzulo, "če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o sodnikovi nepristranskosti", je zapisala. Ob tem pojasnjuje, da ni pomembno le to, da je nepristranskost sojenja dejansko zagotovljena, ampak se mora odražati tudi navzven, saj je v nasprotnem primeru lahko ogroženo zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč.
"Ocena stranke o tem, koliko časa potrebuje sodnik za odločanje o določenem vprašanju oziroma ocena stranke, da gre za takšno zadevo, da bi o njej moralo biti že odločeno, ne pomeni utemeljitve okoliščin, na podlagi katerih bi lahko vsak razumen človek sklepal, da obsojenec ne bo deležen nepristranskega sojenja," pa je Betettova zapisala v obrazložitvi svojega sklepa.
Ob tem je dodala, da na podlagi dosedanjega ravnanja omenjene sodnice v obravnavani kazenski zadevi ni mogoče sklepati, da bi bile prisotne okoliščine, zaradi katerih bi ta imela osebne razloge za odločanje v škodo obsojenca in ki bi onemogočale ali oteževale objektivno, nepristransko sojenje z izključnim upoštevanjem pravnih kriterijev.
"Glede na navedeno in ob upoštevanju dejstva, da so sodniki najvišjega sodišča v državi posamezniki s poudarjeno osebnostno in strokovno integriteto ter avtonomijo, je bilo treba zahtevo za izločitev vrhovne sodnice kot neutemeljeno zavrniti," je v sklepu sklenila Betettova.
Ker je bila zahteva za izločitev sodnice poročevalke zavrnjena, lahko vrhovna sodnica Žalikova spet nadaljuje z delom na zadevi, ki ga je v prejšnjem tednu morala prekiniti, so še navedli na sodišču in pojasnili tudi, da bo o ostalih zahtevah za izločitve odločeno v bližnji prihodnosti. Matoz je namreč zahteval tudi izločitev predsednika vrhovnega sodišča Branka Masleše, medtem ko je tožilec Andrej Ferlinc zahteval izločitev sodnikov Marka Šorlija in Barbare Zobec.
Z vrhovnega sodišča so danes sporočili še, da je bila prejšnji teden vložena tudi zahteva za varstvo zakonitosti zagovornika obsojenega Črnkoviča. Sodnica skladno z zakonom obravnava vse tri zahteve skupaj.
Prvostopenjsko sodišče je junija lani Janšo, brigadirja Toneta Krkoviča in prokurista Rotisa Črnkoviča obsodilo za kazniva dejanja, povezana z dajanjem ali sprejemanjem daril za nezakonito posredovanje v postopku izbora in nakupa finskih osemkolesnih oklepnikov. Janšo, ki je bil v času podpisa pogodbe o nakupu patrij predsednik vlade, je sodišče obsodilo na dve leti zapora, Krkoviča in Črnkoviča pa na 22 mesecev.
Višje sodišče je prvostopenjsko sodbo v zadevi Patria potrdilo konec aprila letos, s čimer je sodba postala pravnomočna. Janša je na vrhovno sodišče vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, ki pa o zahtevi še odloča. Tako Janša kot Krkovič sta zaporno kazen že nastopila, Črnkovič pa je zaprosil za odlog in sodišče mu je ugodilo. Tako bo kazen začel prestajati oktobra.
