Razlog za porast zadev v zadnjih letih množične tožbe
Na poslabšanje razmer na delovnih in socialnih sodiščih je opozorilo tudi vrhovno sodišče. V sporočilu izpred meseca ugotavlja, da je na delovnih in socialnih sodiščih kljub organizacijskim ukrepom zaradi visokega pripada različnih sporov prišlo do poslabšanja razmer.
Vrhovno sodišče izpostavlja, da kar polovico vseh zadev pred delovnimi sodišči predstavljajo množični spori, ki so nepredvidljivi. Prav v množičnih sporih je po podatkih Državnega pravobranilstva razlog za porast števila delovnopravnih in socialnopravnih zadev v zadnjih letih.
Tako je bilo v zadnjih petih letih najmanj novih delovnopravnih zadev leta 2012, ko ni bilo nobenih množičnih tožb. Po drugi strani pa se je v lanskem letu glede na pretekla leta pripad bistveno povečal prav zaradi tožb policistov zaradi plačila dodatka za nadure; takšnih tožb je bilo namreč vloženih kar 1066.
V letu 2008 so velik del pripada novih zadev predstavljale tožbe učiteljev, leto zatem tožbe pravosodnih funkcionarjev. V letu 2010 množičnih zadev ni bilo, v 2011 pa je število zadev znova naraslo zaradi zadev v zvezi s plačnimi nesorazmerji javnih uslužbencev.
Lani velik delež zadev predstavljale tožbe policistov in tožbe zaradi plačnih nesorazmerij
Tožbe zaradi plačnih nesorazmerij so poleg že omenjenih množičnih tožb policistov v lanskem letu predstavljale velik delež odprtih zadev. Država je kot tožena stranka po sprejetju zakona, ki je predvidel način izplačil razlike v plači zaradi odprave tretje četrtine nesorazmerij, predlagala, da tožeče stranke tožbo umaknejo.
Po podatkih Državnega pravobranilstva pa je bilo konec letošnjega junija odprtih še 698 pravdnih zadev, povezanih z odpravo plačnih nesorazmerij. Pravobranilstvo ugotavlja, da so tožnici tožbe sicer začeli umikati, a je po mnenju pravobranilstva sodišče v teh zadevah napačno odmerilo stroške postopka, zato se je država na odmero stroškov pritožila, posledično pa so te zadeve še vedno odprte.
Državno pravobranilstvo je sicer skupno v letu 2013 prejelo 1673 delovnopravnih zadev. Glede na to, da je na tem področju ob koncu leta 2012 ostalo odprtih še 2284 zadev, je imelo lani skupaj v delu 3957 zadev, kar je skoraj 44 odstotkov več kot leta 2012, ko je imelo v delu 2756 zadev.
V prvih šestih mesecih letošnjega leta je bilo novih zadev 213. Skupaj z zadevami, ki so ostale odprte od prej, jih je bilo konec junija nerešenih še 2850. Med še vedno odprtimi zadevami so tudi tožbe, s katerimi policisti zahtevajo plačilo dodatka za nadure.
Med novimi zadevami v letošnjem letu pa jih je 33 zaradi plačila odškodnine za neizkoriščen dan tedenskega počitka. Takšne tožbe so tudi že v prejšnjem letu vlagali vojaki, ki so bili napoteni na opravljanje dolžnosti v tujino; skupno jih je bilo lani 207.
Novih zadev zaradi prenehanja delovnega razmerja je bilo 32, 48 jih je bilo povezanih z različnimi pravicami in obveznostmi dela, 31 pa jih je bilo vloženih zaradi domnevno nezakonitih odločb.
V letošnjem letu je Državno pravobranilstvo prejelo tudi tri kolektivne spore.
Zaradi povečanega obsega dela na Državnem pravobranilstvu soočeni tudi s kadrovskimi težavami
Kot so ob omenjenih podatkih za STA pojasnili na Državnem pravobranilstvu, pristojno ministrstvo in vlado že nekaj let opozarjajo na izjemno povečan obseg dela in s tem povezano kadrovsko problematiko. Vse večji obseg dela morajo namreč opraviti v zakonsko določenih rokih, finančnih sredstev, ki bi omogočala dodatno zaposlovanje pa nimajo oz. imajo tako za letos kot tudi za prihodnje leto v proračunu predvidenih celo manj sredstev kot v preteklosti.
"Situacija, kot je bila avgusta lani, ko je pravobranilstvo v enem dnevu prejelo kar 1066 tožb, rok za odgovor na tožbe pa je zakonsko določen, pomeni izjemno veliko delovno obremenitev zaposlenih oz. v takšnih primerih je kadrovska problematika še posebej izrazita," poudarjajo na pravobranilstvu.
Posledice kadrovske vrzeli sicer poskušajo v čim večji meri ublažiti z notranjo reorganizacijo in specializacijo, v primerih množičnega pripada pa poskušajo situacijo reševati tudi z notranjimi prerazporeditvami.
