Po besedah dekana Fakultete za državne in evropske študije Avblja problem obsodbe Janše "niti ni toliko v samo indični sodbi", ampak v tem, da tožilec v obtožnem predlogu "sploh ni opisal, kaj naj bi Janša storil". "Namesto, da bi prvostopenjsko sodišče takšen obtožni predlog zavrglo, je samo na podlagi indicev sklepalo na obstoj dejstva, da je bila obljuba nagrade sprejeta in začelo postopek. To pomeni, da je sodišče začelo postopek brez tožnika, s tem pa kršilo elementarno civilizacijsko načelo, da brez tožnika ni sodnika," opozarja Avbelj.
Pravnik izpostavlja, da je v sodbi zapisano, da je bila obljuba nagrade ugotovljena na neugotovljen komunikacijski način, "kar z drugimi besedami pomeni, da ne vemo, če je bila sprejeta". "In če ne vemo, ali je bila sprejeta, potem ni bila sprejeta," pravi Avbelj in dodaja, da gre za sodbo, ki ne zdrži "čiste pravne logike".
Na vrhovnem sodišču po Avbljevih besedah to vedo, zato se mu zdi, da vrhovno sodišče o zadevi ne odloči zato, ker "noče in ker čaka na ne vem kaj". Avbelj dodaja še, da študente pravne fakultete sicer že od prvega letnika učijo, da je bolje, da je oproščenih 100 krivih, kot da je obsojen en nedolžen. "Ampak v tem primeru se zdi, da delamo točno obratno," dodaja.
Nekdanji sodnici na sodišču Evropskih skupnosti in generalni pravobranilki na sodišču EU Verici Trstenjak pa se pri vsej zadevi poraja dvom v nepristranskost tistih, ki v postopku odločajo, tudi v nepristranskost predsednika vrhovnega sodišča Branka Masleše. Ta je po besedah Trstenjakove javno napadel Janšo, zato pri odločanju o procesnih zadevah v tem primeru ne more biti nepristranski.
Tokratni Pučnikov večer je bil sicer namenjen vprašanju, ali je pravna država pri nas na razpotju. Avbelj v zvezi s tem ocenjuje, da smo trenutno v stanju popolnega razkroja pravne države, ko se zdi, da ni več nikogar, ki bi zaklical, da je cesar gol oziroma ni več nikogar, ki bi želel temu prisluhniti.
Trstenjakova pa problem pravne države v Sloveniji vidi tudi v velikem nezaupanju v sodstvo, ki pa ga lahko povrnejo le sami pravniki. Ti lahko zaupanje povrnejo z odgovornim, učinkovitim, nepristranskim in hitrim delom ter upoštevanjem enakosti pred zakonom, je dejala.
Nerazumljivo se ji še zdi, da se sodniki v prostem času družijo s stečajnimi upravitelji ali pa se v prostem času oblačijo v simbole nekdanjega totalitarnega režima. Tudi v prostem času mora sodnik ravnati tako, da ne vzbuja dvoma v svojo nepristranskost takrat, ko je v vlogi sodnika, opozarja Trstenjakova.
