c S
Schulz po pričakovanjih izvoljen za predsednika Evropskega parlamenta 02.07.2014 07:49 Strasbourg, 01. julija (STA) - Evropski poslanci so na ustanovnem zasedanju v Strasbourgu danes za novega predsednika Evropskega parlamenta po pričakovanjih izvolili Nemca Martina Schulza iz vrst socialdemokratov. Schulz je potreboval absolutno večino oddanih veljavnih glasov in že v prvem krogu jih je prejel več kot dovolj. Večina poslancev iz Slovenije je Schulza podprla.

Schulz je parlament vodil že v minulih dveh letih in pol. Obe največji politični skupini v parlamentu, njegovi socialdemokrati (S&D) in desnosredinska Evropska ljudska stranka (EPP), sta namreč že pred leti sklenili gentlemanski dogovor, po katerem je na tem položaju pol mandata kandidat S&D in pol mandata kandidat EPP.

Potem ko sta skupini tovrsten dogovor potrdili tudi minuli teden - spremljala ga je sicer še zaveza S&D, da bo na naslednjem plenarnem zasedanju parlamenta v sredini julija za novega predsednika Evropske komisije podprla kandidata EPP Jean-Clauda Junckerja -, je bila zmaga Schulza danes bolj ali manj zagotovljena.

Že v prvem krogu glasovanja je tako pričakovano prejel 409 glasov. Na drugem mestu je bil s 101 glasom kandidat zmernih evroskeptikov Evropskih konservativcev in reformistov (ECR) Sajjad Karim, medtem ko sta kandidat levice (GUE/NGL) Pablo Iglesias in kandidatka Zelenih Ulrike Lunaček prejela po 51 glasov.

To pomeni, da je veljavne glasovnice danes oddalo 612 poslancev. Prisotnih jih je bilo sicer od 751 kar 723, a jih je 111 oddalo neveljavne oz. prazne glasovnice. Skupaj z dobrimi 200 glasovi, ki so šli Schulzevim protikandidatom, predstavlja teh več kot sto neveljavnih glasovnic jasen signal, da se velik del parlamenta z izbiro novega predsednika ne strinja. To je bilo več kot očitno tudi na Twitterju, kjer so kritike s strani bolj evroskeptičnega dela poslancev kar deževale.

Glavni očitek, ki so ga v današnjih nagovorih pred začetkom glasovanja ponavljali tudi vsi trije Schulzevi protikandidati, sicer ne leti toliko nanj osebno, ampak na način, na katerega je bil izbran: za zaprtimi vrati, nedemokratično, s kupčkanjem položajev in političnim kalkuliranjem - na način, ki je kriv za to, da so institucije EU izgubile zaupanje ljudi.

58-letni Schulz je nekaj časa veljal za resnega kandidata za novega predsednika Evropske komisije. Potem ko je postalo jasno, da EPP tudi po volitvah ostaja najmočnejša sila v Evropskem parlamentu in da mora položaj predsednika komisije v skladu z dogovorom zato pripasti Junckerju, se je nato nekaj časa ugibalo, da bo "za tolažbo" dobil visok položaj v komisiji.

Dogovarjanje o tem, kdo naj postane predsednik Evropskega parlamenta in kdo naj vodi komisijo, je sicer del širšega paketa visokih položajev v EU, v katerem sta vsaj še imenovanji novega predsednika Evropskega sveta in novega visokega zunanjepolitičnega predstavnika unije. Letos se namreč s teh položajev poslavljata Herman Van Rompuy in Catherine Ashton.

Kot najverjetnejša naslednica Van Rompuya se omenja sedanja premierka Danske Helle Thorning-Schmidt, kot morebitna naslednica Ashtonove pa italijanska zunanja ministrica Federica Mogherini. Obe prihajata iz socialdemokratskih vrst.

Ne glede na vse očitke je Schulz danes takoj po objavi izidov tajnega glasovanja iz rok začasnega predsednika parlamenta, Italijana Giannija Pittelle, uradno prevzel mesto predsednika. V inavguracijskem govoru se je zahvalil za izkazano zaupanje in izrazil upanje, da bo s časom pridobil tudi zaupanje tistih, ki ga danes niso podprli.

Že v svojem govoru pred glasovanjem je Schulz nastopil zelo spravljivo, se označil za "samo človeka s prednostmi in slabostmi" in kolege prosil, naj mu dajo priložnost. Njihovo kritiko je zavrnil z besedami, da "nobene glasovnice še ni v škatlici" in da lahko glasujejo za kogarkoli želijo, še posebej ker so volitve tajne.

V govoru po izvolitvi je stari-novi predsednik še izpostavil, da je Evropski parlament "srce demokracije" v EU in da ga je sam odločen braniti pred tistimi, ki bi ga skušali "uničiti od znotraj". Te besede so letele na skrajne evroskeptike, ki so na volitvah 25. maja občutno okrepili svoje vrste v Evropskem parlamentu.

Ti so sicer danes že poskrbeli za razburjenje. Med igranjem evropske himne Ode radosti na samem začetku ustanovnega zasedanja namreč niso vstali ali pa so vstali in pokazali hrbet evropski zastavi. Kot je to dejanje kasneje utemeljil Paul Nuttal iz britanske evroskeptične stranke Ukip, sta zastava in himna "simbol našega suženjstva znotraj politične unije".

Evropski poslanci iz Slovenije so izvolitev Schulza večinoma pozdravili. Izjema je le Igor Šoltes, ki na evropski ravni pripada Zelenim in je razumljivo glasoval za njihovo kandidatko - s katero so želeli Zeleni, kot je poudaril, poslancem ponuditi "dejansko izbiro".

Posebej vesela je bila nasprotno Tanja Fajon, saj je Schulz njen strankarski kolega. Označila ga je kot "kolega in prijatelja", predanega evropskim vrednotam.

Vseh pet slovenskih poslancev iz vrst EPP je podprlo Schulza, saj so se tako dogovorili v politični skupini. Schulza je danes prav tako - kot del proevropske koalicije proti okrepljenim evroskeptikom v parlamentu - podprla skupina liberalcev (Alde), ki ji iz Slovenije pripada Ivo Vajgl.

Po izvolitvi predsednika so poslanci sicer že izvolili tudi 14 podpredsednikov parlamenta. Šest podpredsednikov je pripadlo EPP, trije S&D, po eden pa preostalim petim političnim skupinam. Največ glasov med vsemi je sicer pripadlo dosedanjemu evropskemu komisarju iz Italije Antoniu Tajaniju (EPP), ki je postal Schulzev prvi namestnik. Med novimi podpredsedniki je tudi Finec Olli Rehn (Alde), dosedanji evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve.

V sredo čakajo poslance še volitve petih kvestorjev, ki so odgovorni za administrativne in finančne zadeve. Prav tako v sredo bodo poleg tega že tudi določili število in razporeditev sedežev v 20 stalnih odborih parlamenta, nato pa v četrtek potrdili še to, kateri poslanci bodo te odbore sestavljali.

Na končno sliko glede odborov bo tako treba še malo počakati, a načeloma so si poslanci sedeže že razdelili. Tudi poslanci iz Slovenije vsaj približno že vedo, kje bo potekala glavnina njihovega dela. Če bo šlo vse po načrtih, bodo med drugim sedeli v odborih za zunanje zadeve, za izobraževanje, mlade in kulturo, za kmetijstvo, za regionalni razvoj, za ekonomske in monetarne zadeve, za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, za notranji trg in varstvo potrošnikov ter drugih.