c S
Schulz - nogometni navdušenec in vnet bralec znova na čelu Evropskega parlamenta - biografija 01.07.2014 12:35 Bruselj, 01. julija (STA) - Evropski parlament je danes na položaj predsednika znova izvolil nemškega socialdemokrata Martina Schulza. Schulz, ki je bil na čelu parlamenta že v drugi polovici prejšnjega mandata, bo parlament v skladu z dogovorom med največjima skupinama v Evropskem parlamentu vodil dve leti in pol.

Martin Schulz je bil rojen 20. decembra 1955 v majhnem nemškem mestu Hehlrath v bližini meje med Nemčijo, Nizozemsko in Belgijo. Poleg nemščine tako govori tekoče nizozemsko in francosko, pa tudi angleško, italijansko in špansko.

Leta 1982 je odprl svojo knjigarno, ki jo je vodil dvanajst let. Branje, zgodovina in nogomet so sicer njegovi hobiji. Kot najstnik je bil odličen nogometaš, celo z obeti, da postane profesionalen igralec, a je poškodba kolena to preprečila.

Politično pot je začel z 19 leti. Leta 1987 je postal najmlajši župan najgosteje naseljene nemške zvezne dežele Severno Porenje - Vestfalija. Enajstletno županovanje v Würselenu je, kot sam pravi, skovalo njegovo navdušenje nad evropskim projektom.

V Evropski parlament je bil prvič izvoljen leta 1994. Deset let pozneje je bil izvoljen za vodjo politične skupine evropskih socialdemokratov. Na tem položaju je ostal do leta 2012, ko je postal predsednik Evropskega parlamenta. Po majskih evropskih volitvah pa je bil spet izvoljen za vodjo politične skupine socialistov.

Pred letošnjimi evropskimi volitvami je bil Schulz kandidat evropskih socialistov (PES) za predsednika Evropske komisije. A na volitvah so največ glasov dobili konservativci, zato je položaj pripadel njim, čeprav si je Schulz zelo želel, da bi se preselil v Berlaymont.

Schulz velja za človeka brez dlake na jeziku. Njegove ostre izjave so leta 2003 sprožile spor z bivšim predsednikom italijanske vlade Silviom Berlusconijem, ki mu je zabrusil, da bi bil idealen za filmsko vlogo varnostnika v koncentracijskem taborišču.

V pogovoru za rubriko Na večerji s Financial Timesom je aprila lani povedal, da se je po tej izjavi počutil ponižanega. "Vse svoje politično življenje sem posvetil boju proti antisemitizmu in nacizmu. (...) Kako si me ta človek drzne tako napasti?" je pojasnil za FT.

Prav tako je tedaj za FT razložil, zakaj ne pije alkohola. Povedal je, da je poškodba kolena, ko je bil še najstnik, uničila njegove nogometne sanje ter da je zato padel v globoko krizo in začel veliko piti.

Na vprašanje FT, ali je bil alkoholik, je odgovoril: "Ne vem (...) Odločil sem se, da ne bom več pil. Bil sem dovolj mlad, da sem zbral dovolj moči. To je bilo 26. junija 1980." Datum si je zapomnil, ker vsak večer piše dnevnik, je tedaj še pojasnil za FT.