Ustavno sodišče je na današnji seji odločilo o vseh treh pobudah za oceno ustavnosti odloka o razpustitvi DZ in o razpisu predčasnih parlamentarnih volitev. Vse tri odločitve je sodišče sprejelo soglasno. Pobudo Ivana Vogrina in pobudo, ki sta jo v imenu Krščanskih socialistov Slovenije in društva Davkoplačevalci se ne damo vložila Andrej Magajna in Vili Kovačič, je zavrglo.
Vsebinsko pa je obravnavalo pobudo skupine državljanov s prvopodpisano Spomenko Hribar, a je tudi to zavrnilo kot neutemeljeno. Opozorilo je namreč na ustavni rok, da se nov DZ izvoli najpozneje dva meseca po razpustu prejšnjega. Gre za "pravno pravilo, ki je jasno in nedvoumno" in ga ni mogoče razlagati drugače, kot da se volilni dan v primeru razpusta DZ lahko določi samo znotraj dvomesečnega roka, je v obrazložitvi zapisalo sodišče. Zato bi po presoji sodišča predsednik republike, če bi volitve razpisal jeseni, kršil ustavni rok.
Kot je poudaril predsednik republike Borut Pahor, odločitev ustavnega sodišča odpravlja sleherni dvom v ustavnost njegove odločitve in potrjuje, da je v nastalih razmerah za državo najbolje, da dobi vlado s polnimi pooblastili čim prej. Državljane je ob tem pozval, naj soglasna odločitev ustavnega sodišča, da je ravnal v skladu s svojimi ustavnimi pooblastili, okrepi njihovo zaupanje, za katerega je prosil kmalu po odstopu sedanje vlade.
Kot je še dejal, je z odločitvijo ustavnega sodišča okrepljeno upanje, da bomo politično, gospodarsko in socialno dokončno okrevali. Dejstvo, da bomo dobili vlado kmalu po poletnih počitnicah, nam sme vzbujati nekaj upanja, da bomo končno gospodar svoje usode, je dodal Pahor.
Uroš Lubej, sopredsednik zunajparlamentarne stranke Solidarnost, ki je sodelovala pri pobudi skupine državljanov s prvopodpisano Spomenko Hribar, po drugi strani opozarja, da bomo imeli volitve brez volivcev, ker bo večina volivcev na dopustu. Nanje pa bo zato padla senca nelegitimnosti. Lubej je ob tem dodal, da jih žalosti, da ustavno sodišče, ki je varuh ustavnih pravic državljanov, v tem primeru teh ni zaščitilo.
Predsednik Krščanskih socialistov Andrej Magajna, ki je ustavno pobudo vložil skupaj z društvom Davkoplačevalci se ne damo, je nad odločitvijo ustavnega sodišča presenečen. Prepričan je namreč, da njihovi argumenti še vedno stojijo in da sta roka za razpustitev parlamenta in predčasnih volitev napačna.
V strankah pravijo, da so takšno odločitev bolj ali manj pričakovali. Predsednik SDS Janez Janša odločitev pozdravlja, ker, kot je dejal, čim dlje kot bi prestavljali volitve, težje bi bile posledice. Tudi začasni predsednik SD Dejan Židan meni, da je odločitev koristna za državo, saj bo Sloveniji omogoča hitrejši izhod iz krize. Prav tako je z odločitvijo zadovoljna predsednica NSi Ljudmila Novak.
Predsednik SLS Franc Bogovič je odločitev pričakoval, ker so po njegovem mnenju ustavni roki za izvedbo volitev jasni. Prav tako so takšno odločitev po tihem pričakovali v DL in PS. Poslanec PS Jožef Kavtičnik je ocenil, da je bila največja napaka v potezi premierke Alenke Bratušek ta, da je takoj odstopila in bodo tako volitve v času, ko so ljudje na dopustih. V stranki Zavezništvo Alenke Bratušek pa za odziv niso bili dosegljivi.
Predsednik DeSUS Karl Erjavec pa je dejal, da je v interesu države, da čim prej dobi vlado s polnimi pooblastili in polno delujoč parlament.
Priprave na volitve se tako po odločitvi ustavnega sodišča nadaljujejo.
Že v četrtek se izteče rok, do katerega je mogoče zahtevati glasovanje po pošti iz tujine ali na diplomatsko-konzularnih predstavništvih. Državna volilna komisija je sicer doslej prejela okrog 1500 takšnih zahtevkov. V petek bo stekla volilna kampanja.
Rok za vložitev kandidatur je 18. junij. Do tedaj je tudi mogoče podpisovati obrazce podpore posameznim kandidatnim listam.
Do 2. julija se je treba prijaviti za glasovanje po pošti iz Slovenije. Med 8. in 10. julijem pa bo na sedežih okrajnih volilnih komisij potekalo predčasno glasovanje, tokrat izjemoma med 7. in 19. uro, torej dlje kot ponavadi.
Do 9. julija je mogoče zahtevati še nekatere posebne oblike glasovanja, in sicer glasovanje zunaj kraja stalnega prebivališča, glasovanje na domu ali na volišču, dostopnem za invalide.
