Kot je navedeno v revizijskem poročilu, je bilo za plače zaposlenih strokovnih sodelavcev, ki so nudili strokovno pomoč poslancem, porabljenih 2.316.704 evrov, za dodatno strokovno pomoč poslancem pa 3.631.279 evrov.
DZ je postopek naročanja dodatne strokovne pomoči poslancem pri zunanjih izvajalcih uredil v svojih notranjih aktih, v njih pa ni določil, za katere namene je upravičeno porabiti sredstva za dodatno strokovno pomoč poslancem. Sodišče je zato ocenilo, da DZ ni obvladoval tveganja nenamenske, negospodarne, neučinkovite in nepregledne porabe sredstev.
Poleg tega DZ ni izvajal nobene oblike notranjega nadzora nad tistim delom naročanja strokovne pomoči poslancem, ki je v pristojnosti vodij poslanskih skupin, čeprav gre za porabo javnih sredstev, še piše v poročilu.
Računsko sodišče je med drugim izpostavilo, da je DZ za opravljanje strokovne pomoči poslancem najemal pravne in fizične osebe, s katerimi so poslanci že v preteklosti sodelovali, nasprotja interesov pa poslanske skupine niso vedno sistematično preverjale. Pogodbena vrednost je bila v desetih primerih določena v obliki pavšalnega zneska, zaradi česar ni bilo plačano dejansko opravljeno delo, ampak mesečno določen pavšalni znesek v skupni vrednosti 325.833 evrov.
Ker državni zbor ni jasno določil, za katere namene je upravičeno porabiti sredstva za dodatno strokovno pomoč poslancem, pa računsko sodišče ni moglo presojati, ali so bila sredstva porabljena namensko. V poročilu piše, da je najmanj 16 strokovnih sodelavcev opravljalo dela tudi za politično stranko, vsaj sedem strokovnih sodelavcev pa je opravljalo administrativna in ne strokovna dela.
Državnemu zboru je sodišče podalo več priporočil in zahtevalo predložitev odzivnega poročila, v katerem mora DZ izkazati izvedene popravljalne ukrepe.
