c S
Vlada zadovoljna z rezultati okrepljenega boja zoper sivo ekonomijo 26.05.2014 13:54 Ljubljana, 26. maja (STA) - Kampanja okrepljenega boja zoper sivo ekonomijo, ki jo vlada vodi od lanske pomladi, daje pozitivne rezultate. Ti so po besedah gospodarskega ministra Metoda Dragonje celo rahlo nad pričakovanji. Še vedno pa se obseg sive ekonomije v Sloveniji giblje med 8,5 in 12,2 odstotka bruto domačega proizvoda, torej med štirimi in osmimi milijardami evrov.

Dragonja, ki opravlja tekoče posle ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo, je danes na novinarski konferenci v Ljubljani povedal, da je za 266 milijonov evrov več pobranega davka na dodano vrednost v času od 1. julija lani zgolj za 170 milijonov evrov zaslužno zvišanje davčnih stopenj, medtem ko je preostalih 96 milijonov evrov povezanih z izboljševanjem plačil davčnih obveznosti vseh zavezancev.

Zmanjšanje potrošnje je bilo v tem času po njegovih besedah zanemarljivo, gibalo se je okoli enega odstotka.

Pri tem se je povečal izplen davka na dodano vrednost predvsem od tistih zavezancev, ki so bili še posebej pod drobnogledom davčne in carinske službe. "Neto učinek v 24 dejavnostih v letošnjem prvem četrtletju znaša v primerjavi z enakim obdobjem lani 31,5 odstotka," je dejal Dragonja.

Posebej je izpostavil pralnice in kemične čistilnice, trgovino na drobno, prodajo na stojnicah z živil in pijačami, vzdrževanje in popravilo motornih koles ter slaščičarne in kavarne. Za 18,3 odstotka več davka so pobrali tudi v dejavnosti odvetništva.

Hkrati z zvišanjem davka na dodano vrednost je bila s 1. julijem lani uveljavljena tudi prepoved popravljanja in brisanja podatkov v blagajnah. S tem se je obseg sive ekonomije bistveno zmanjšal, o uvedbi pravih davčnih blagajn pa po Dragonjevih besedah za zdaj ne razmišljajo.

Pred uveljavitvijo te prepovedi je bilo izbrisanega 50 odstotkov prometa, zdaj ga je 2,6 odstotka oz. praktično nič, pa je dodala generalna direktorica Davčne uprave RS (Durs) Jana Ahčin. Velika večina izrečenih glob je tudi plačana, se je pohvalila, opozorila pa, da so inšpektorji namesto brisanja računov zasledili nekaj posebej hudih kršitev popravkov računalniške opreme.

"Bo pa treba aktivnost še nadgrajevati, tudi s spremembo zakonskih predpisov, za kar vlada trenutno sicer nima možnosti," je v zvezi z nadzorom blagajniškega prometa zavezancev še menil Dragonja. Vlada bo sicer izvajala vrsto ukrepov, preko katerih se bo učinkovitost davčne izterjave še povečala, je napovedal.

Akcija Vklopi razum, zahtevaj račun, je precej prispevala k spremembi odnosa širše javnosti do problematike sive ekonomije in davčnih utaj, je bil zadovoljen minister. Javnost je po njegovih besedah prepoznala, da je siva ekonomija širši problem, preko katerega se znižujejo davčni prihodki ter onemogoča zdravo konkurenco na trgu. Ahčinova pa je dodala, da potrošniki na Durs še vedno pošiljajo posnetke računov, za kar se jim zahvaljuje.

Prejete prijave bodo preverili na terenu, je napovedala Ahčinova. Ti obiski - v prvih štirih mesecih letos so jih opravili že več kot 20.000 - sicer nimajo kaznovalne narave, pač pa so informativni. Taksiste so že preverili, s približevanjem poletne sezone pa načrtujejo poostren nadzor gradbene dejavnosti. Obiskali bodo manjša gradbišča in preverjali tako izdajanje računov kot tudi spoštovanje pravic delavcev.

Anja Kopač Mrak, ki opravlja tekoče posle ministrice za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, je spomnila, da se je ta vlada prvič lotila problema celovito. "Siva ekonomija je nelojalna konkurenca in pomeni poseg v socialno državo," je opozorila. V zadnjem letu dni so bili na tem področju sprejeti trije pomembni zakoni, žal pa ji je, da niso uspeli pripraviti tudi enotnega zakona o prispevnih stopnjah, s katerim bi s ciljem zniževanja stroškov dela in upoštevanja načela vsako delo šteje naredili red na tem področju.

Eden od treh zakonov na področju spopada s sivo ekonomijo, ki jih je omenila Kopač Mrakova, je zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, ki se bo začel uporabljati 18. avgusta. S tem bodo globe končno postale odvračilne, je bila zadovoljna glavna tržna inšpektorica Andrejka Grlič. Kazen za kršitelje se bo namreč zvišala z današnjih 208 evrov na 1000 do 7000 evrov.

A veliko številno inšpektorjev ne bo nič pomagalo, če ne bo zavedanja, da z omogočanjem dela na črno ali ko ne vzamemo računa, škodujemo sami sebi, je Grličeva pritrdila ostalim sogovornikom. Potrebna je torej sprememba miselnosti. "Smo za palico in korenček, a upam, da palica ne bo potrebna in bodo ljudje tudi z dvigom glob začeli spoštovati predpise," je sklenila.

O pomenu boja proti sivi ekonomiji pa bodo javnost vsaka na svojem področju poskušale ozaveščati tudi nevladne organizacije, je povedal direktor urada vlade za komuniciranje Boštjan Lajovic. V ta namen je urad letos štirim nevladnim organizacijam dodelil 17.500 evrov sredstev.