c S
Podpisan sporazum o enotnem skladu za reševanje bank 21.05.2014 14:04 Bruselj, 21. maja (STA) - Članice EU so danes v Bruslju podpisale medvladni sporazum o enotnem skladu za reševanje bank, ki je del enotnega mehanizma za reševanje bank, drugega stebra bančne unije. Cilj je, da začne sklad delovati januarja 2016 in da se v osmih letih napolni z enim odstotkom vseh kritih vlog v bankah sodelujočih držav, kar naj bi zneslo 55 milijard evrov.

S sporazumom se podpisnice zavezujejo, da bodo prispevke bank, zbrane na nacionalnih ravni v skladu z evropskimi pravili, prenesle v enotni sklad za reševanje. Sprva bo sklad razdeljen na nacionalne razdelke, ki naj bi se postopno polnili in združevali.

Sklad naj bi se napolnil v osmih letih, tudi nacionalni razdelki naj bi se popolnoma združili v osmih letih, po načelu nelinearnega združevanja. V prvem letu naj bi se združilo 40 odstotkov nacionalnih prispevkov, v drugem 20 odstotkov.

Cilj je, da je v skladu en odstotek vseh kritih v bankah sodelujočih držav, kar naj bi zneslo 55 milijard evrov. Dajatve bank bodo izračunane na podlagi njihove velikosti in tveganj. Pod določenimi pogoji bo mogoč prenos sredstev med nacionalnimi razdelki.

Medvladni sporazum je danes podpisalo 26 članic EU - izjema sta Švedska in Velika Britanija. Podpisali so ga stalni predstavniki članic EU, v imenu Slovenije veleposlanik Rado Genorio.

Enotni mehanizem za reševanje bank naj bi začel veljati 1. januarja 2015, a naloge, povezane z mehanizmom bail-in in reševanjem, naj bi se začele izvajati 1. januarja 2016.

K sporazumu sta priloženi dve izjavi. S prvo se podpisnice zavezujejo, da si bodo prizadevale ratifikacijski postopek končati pravočasno, tako da bo lahko enotni mehanizem za reševanje bank s polno paro deloval s 1. januarjem 2016.

Sporazum začne veljati, ko ga ratificira dovolj držav, da te skupaj predstavljajo 90 odstotkov ponderiranih glasov vseh sodelujočih držav.

Z drugo izjavo k sporazumu se članice zavezujejo, da bodo spoštovale pravila bail-in, ki določajo, da je lahko državna oziroma javna pomoč banki dodeljena šele po tem, ko k kritju izgub prispevajo lastniki in podrejeni upniki.

Dve leti po uveljavitvi sporazuma in nato vsakih 18 mesecev je predvideno poročilo o delovanju sklada. V desetih letih po uveljavitvi sporazuma je treba ukrepati za vključitev vsebine v pravni okvir EU, piše v sporazumu.

Namen bančne unije je utrditi evropski bančni sektor, rešiti problem prepletenosti bančne in dolžniške krize, prenesti breme reševanja bank z davkoplačevalcev na finančni sektor ter preprečiti ponovitev kriz.

Prvi steber bančne unije je enotni nadzorni mehanizem. Uvod v delovanje bančne unije je zdravstveni pregled sistemsko pomembnih evropskih bank, ki naj bi bil končan oktobra. Takrat bo tudi začel delovati enotni nadzor.

Ker bo evropski bančni pregled pokazal slabosti evropskih bank, mora imeti unija na voljo tudi enotna pravila za urejeno likvidacijo ali sanacijo bank v okviru enotnega nadzora.

Ta pravila, ki temeljijo na načelu, da je treba čim manj obremeniti davkoplačevalce in gospodarstvo, opredeljuje drugi steber bančne unije, enotni mehanizem za reševanje bank, ki je sestavljen iz enotnega organa in enotnega sklada.

Delovanje enotnega organa so članice v celoti opredelile v okviru evropske zakonodaje, delovanje sklada pa so podrobno opredelile z medvladnim sporazumom, ki so ga podpisale danes, ker presega meje evropske pogodbe.

Politične volje za vzpostavitev tretjega stebra, enotne sheme za zajamčene vloge, predvidene na vrhuncu krize, ni več. Te sheme se bodo tako vzpostavljale na nacionalni ravni, v skladu z direktivo o zajamčenih vlogah.