c S
Po evropskih volitvah sledi oblikovanje Evropske komisije 19.05.2014 08:08 Ljubljana/Bruselj, 17. maja (STA) - Volitve poslancev v Evropski parlament bodo v 28 članicah EU potekale od 22. do 25. maja. Kakšna bo sestava parlamenta, bo znano 25. maja po 23. uri, ko se bodo v uniji zaprla še zadnja volišča. Novi parlament se bo na konstitutivni seji sestal 1. julija in nato - če bo šlo po načrtih - že sredi julija izvolil novega predsednika Evropske komisije.

Evropske volitve bodo v večini članic, tudi v Sloveniji, potekale v nedeljo, 25. maja. Najdlje, do 23. ure, bodo odprta volišča v Italiji in šele po tej uri bodo znani prvi uradni izidi volitev.

V posameznih državah bodo sicer že prej objavljali izide vzporednih volitev. Projekcije, narejene na podlagi ocen in izidov vzporednih volitev, bodo 25. maja zvečer objavljali tudi v Evropskem parlamentu.

Kot je nedavno v Bruslju napovedal generalni sekretar Evropskega parlamenta Klaus Welle, bodo kmalu po zaprtju vseh volišč predvidoma že znane ključne informacije, kot so na primer katera politična skupina bo imela v novem parlamentu največ poslancev in koliko poslancev bo imela skrajna desnica oziroma ali bo lahko oblikovala politično skupino.

Dva dni po volitvah, 27. maja, se bodo sestali vodje političnih skupin v parlamentu, ki bodo naredili prvo oceno volitev, nato pa bo zvečer v Bruslju še neformalni vrh unije.

Šefi držav in vlad bodo govorili o izidih volitev in tudi o kandidatih za novega predsednika Evropske komisije. Da bi takrat že imenovali kandidata za predsednika, pa ni verjetno.

"Za 27. maj je napovedano srečanje evropskih voditeljev, a odločitve ne bomo sprejeli dva ali tri dni po volitvah," je pred tednom dni dejala nemška kanclerka Angela Merkel ter dala vedeti, da bodo pogajanja verjetno trajala več tednov.

Medtem ko v Evropskem parlamentu pričakujejo, da bodo voditelji predlagali vodilnega kandidata politične skupine, ki bo dobila največ glasov, torej najverjetneje konservativca Jean-Clauda Junckerja ali socialista Martina Schulza, sta Merklova in francoski predsednik Francois Hollande nakazala, da to ni samo po sebi umevno.

Imenovanje šefa Evropske komisije je v preteklosti vedno spremljalo politično preigravanje, tokratne volitve pa prvič potekajo v skladu z lizbonsko pogodbo, ki predvideva, da morajo voditelji pri izbiri upoštevati izide evropskih volitev. Največje politične skupine v Evropskem parlamentu so zato že izbrale kandidate za šefa komisije v primeru zmage na volitvah.

"Bilo bi skrajno nenavadno, da voditelji ne bi izbrali katerega od vodilnih kandidatov," je v začetku maja v Bruslju dejal Welle.

A po drugi strani voditelji niso zavezani k temu, da izberejo vodilnega kandidata zmagovite stranke. Poleg tega je na imenovanje šefa komisije treba gledati v kontekstu drugih menjav na najvišjih položajih v uniji. Jeseni bosta namreč mandat nastopila tudi novi predsednik Evropskega sveta ter zunanjepolitični predstavnik, kadrovski paket pa vključuje tudi predsednika parlamenta in šefa evroskupine.

Ne glede na to, koga bodo za naslednika Portugalca Joseja Manuela Barrosa predlagali voditelji, pa bo moral kandidata z večino glasov izvoliti Evropski parlament.

Ta se bo na konstitutivni seji zbral od 1. do 3. julija v Strasbourgu, še pred tem pa se bodo v juniju oblikovale politične skupine. Čas za oblikovanje skupin je do 24. junija, najbolj zanimivo pa bo videti, ali bo v novem parlamentu tudi skupina skrajne desnice. Za oblikovanje skupine je potrebnih vsaj 25 poslancev, ki morajo prihajati iz najmanj sedmih članic unije.

Na konstitutivni seji bodo poslanci izvolili predsednika parlamenta, 14 podpredsednikov in šest kvestorjev.

Drugo plenarno zasedanje Evropskega parlamenta bo od 14. do 17. julija in takrat bi parlament, če bo od Evropskega sveta dobil ustrezen predlog, lahko že izvolil novega predsednika Evropske komisije. Glasovanje je tajno, za kandidata pa mora glasovati najmanj 376 od 751 poslancev.

Če parlament kandidata zavrne, ima Evropski svet, ki odloča s kvalificirano večino, mesec dni časa, da predlaga novega kandidata.

Sledilo bo oblikovanje nove Evropske komisije. Komisarske kandidate predlagajo članice, vsaka po enega. V Sloveniji kandidata predlaga predsednik vlade v soglasju s člani vlade.

Roka za oddajo komisarskih kandidatur za zdaj ni, temveč naj bi ga določil novi predsednik Evropske komisije, predvidoma pa bodo morale članice kandidate sporočiti najpozneje do konca avgusta, so pojasnili viri v Bruslju.

To pomeni, da bo v primeru Slovenije ime kandidata morda morala sporočiti vlada oziroma premierka, ki opravlja tekoče posle.

Komisarski kandidati morajo nato opraviti zaslišanja v pristojnih odborih Evropskega parlamenta. Načrtovano je, da bodo zaslišanja, ki so javna, potekala v septembru, nato pa naj bi parlament oktobra glasoval o novi komisiji.

Evropski parlament glasuje o Evropski komisiji kot celoti in ne o posameznih komisarjih. V preteklosti pa se je že zgodilo, da so poslanci po zaslišanju ocenili, da je kandidat neprimeren, zato je prišlo do zamenjave kandidatov oziroma zamenjave resorjev v komisiji.

Po načrtih bo nova komisija dolžnosti prevzela v novembru.