Pahor je predsednika DZ tudi prosil, da pred poslanci svojo odločitev ustno pojasni.
Predsednik republike je v izjavi novinarjem po srečanju s predsednikom DZ spomnil, da je nastale razmere povzročil način odstopa Alenke Bratušek z mesta premierke. V primeru odstopa so namreč postopki do volitev daljši, kot bi bili v primeru vložitve zaupnice in izgube zaupanja v parlamentu. A je poudaril, da si Bratuškove ni drznil pozvati k drugačni odločitvi z namenom, da bi se olajšali roki do volitev, ona pa da bi ravnala v nasprotju s svojo oceno in vestjo.
Pahor je v minulih dveh dneh opravil posvetovanja z vodji poslanskih skupin, saj je želel preveriti, ali obstaja kakršnakoli možnost za predlog novega mandatarja oz. možnost za izvolitev mandatarja, če bi kdo podal tak predlog.
Vsi sogovorniki so mu "nedvoumno sporočili", da nimajo kandidata za mandatarja in ga ne nameravajo predlagati. Prav tako mu ni nihče rekel, da kandidata utegnejo imeti čez čas. Odprto možnost, da bi koga podprli, je po Pahorjevih besedah pustil le vodja poslancev PS Jožef Kavtičnik.
Ta je Pahorja tudi pozval, naj razmisli o možnosti oblikovanja vlade narodne enotnosti. O tem se je predsednik države posvetoval z vodji poslancev in skupna ocena je bila, da je ta možnost neizvedljiva.
Tako so sogovorniki po Pahorjevih besedah ocenili, da je glede na sedanje politične razmere za čimprejšnjo vzpostavitev stabilnosti najprimerneje izvesti predčasne volitve. Zato meni, da je njegova odločitev, da skrajša 30-dnevni rok, ko lahko predlaga novega mandatarja, utemeljena in dopustna. Poslanci imajo namreč še vedno vse možnosti, da predlagajo kandidata za mandatarja, če to želijo. Prav tako se mu zdi odločitev pravilna, saj omogoča čim prejšnje oblikovanje vlade.
Daljša odsotnost vlade s polnimi pooblastili bi po njegovi oceni lahko otežila sicer ugoden razvoj gospodarskih gibanj.
Predsednik DZ Veber je Pahorju na današnjem srečanju omenil možnost, da bi bile predčasne volitve lahko tudi 7. septembra. To bi bilo po Vebrovih besedah mogoče v primeru, če bi vsi - tako Pahor kot poslanci - iskali novega mandatarja.
Po Pahorjevih besedah možnost volitev v začetku septembra temelji na predpostavkah, za katere nihče ne more zagotoviti, da se bodo izpolnile. Če se ne bi, bi to podaljšalo agonijo, je ocenil. To bi pomenilo tudi predvolilno kampanjo v avgustu, ki pa da je neprimeren mesec za volilna opravila in volitve. Nenazadnje bi v tem primeru naslednje redne volitve "skoraj po definiciji" padle v poletni čas, je pojasnil Pahor.
A če bi sam ocenil, da obstajajo ustavnopravni pogoji, ki omogočajo volitve v septembru, bi morda pretehtal tudi to možnost, če bi se s tem strinjale vse poslanske skupine. V primeru volitev julija po njegovem mnenju lahko poletni čas izkoristijo za oblikovanje vlade. Če bi bile volitve pozno septembra, pa bi lahko vlado dobili šele konec novembra ali decembra.
Pahor je odgovoril tudi na vprašanje odgovornosti, če bodo po morebitni nizki udeležbi na julijskih volitvah izidi onemogočali oblikovanje vlade. Po njegovih besedah ni zagotovil, da bi drugačen datum prinesel stabilnejši izid volitev. Prav tako pa tudi ni razlogov, da bi "smeli kršiti ustavo zato, ker bi lovili domnevno višjo udeležbo".
Med drugim je Pahor pojasnil, da je zunajparlamentarno stranko Solidarnost, ki je v primeru razpisa volitev v času poletnih dopustov napovedala ustavno presojo odloka, na današnjem srečanju pri njem zanimalo vprašanje predsednikove proste presoje pri odloku o razpustu DZ in razpisu volitev. Stališče ustavnih pravnikov je, da te pravice nima.
Sopredsednik stranke Uroš Lubej je sicer po srečanju pri Pahorju ocenil, da je ustavna volilna pravica pomembnejša od želje po hitrem oblikovanju nove vlade.
Poslanci se bodo s Pahorjevo odločitvijo seznanili predvidoma v četrtek ob 15.30. Tedaj bo začel teči 14-dnevni rok, v katerem lahko tudi najmanj 10 poslancev ali poslanske skupine predlagajo novega mandatarja. Po izteku tega roka imajo poslanci na voljo še 48 ur, ko je mogoče v DZ odločiti o morebitnem glasovanju o kandidatu za mandatarja s potrebno relativno večino za izvolitev.
Če mandatarja ne bo predlagal nihče, lahko po Vebrovih besedah pričakujemo, da se bo v DZ postopek zaključil v začetku junija. O tem obvestijo predsednika republike, ki zatem razpusti DZ in razpiše predčasne volitve.
Veber se ni želel opredeljevati do tega, ali so volitve v poletnem času primerne ali ne. Kot je poudaril, je dejstvo, da je Pahor obvestil DZ, da zaključuje z iskanjem mandatarja. DZ je to odločitev zavezan spoštovati in vse postopke izpeljati v poslovniških rokih, "zato se tukaj ne moremo spraševati, ali je nekaj v redu in dobro ali ne".
Čeprav so se vse poslanske skupine zavzele za čim prejšnje volitve, je vprašanje, ali si tega res vsi želijo. V DZ naj bi potekali tudi poskusi iskanja novega mandatarja. A naj bi tak predlog, če kandidat ne bi bil izvoljen, postopke podaljšal le za približno teden dni.
