c S
Kreditov nihče ni mogel odobriti sam 13.05.2014 16:29 Ljubljana, 13. maja (STA) - Kredita nihče ni mogel odobriti sam, za to sta bila vedno potrebna dva, je na današnjem zaslišanju pred preiskovalno komisijo DZ o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu dejal nekdanji direktor centra NLB za velika podjetja Tomaž Jezerc. Klicev uprave NLB ali tretjih oseb ni dobival, signali za odločitve pa so prihajali iz medijev.

Jezerc, ki je od septembra 2007 do leta 2013 bdel nad direktorji in skrbniki kreditojemalcev v posameznih poslovnih centrih NLB, je danes v DZ potrdil, da se sicer čuti objektivno odgovornega za današnji položaj največje slovenske banke, da pa je tako odgovornih "verjetno še cel kup ljudi v hiši in zunaj nje".

Kot je pojasnil, je belgijska KBC pred krizo zahtevala okrepitev dobička NLB, na slovenski trg pa so po vstopu Slovenije v EU prihajale nove banke, kar je praktično prepolovilo tudi obrestno maržo NLB. Posledično se je po njegovih besedah okrepil pritisk na povečanje količine kreditov in števila komitentov.

Na vprašanje predsednika komisije Marka Pogačnika (SDS), ali so zato potrdili kakšno posojilo, ki ga sicer ne bi, je odgovoril nikalno.

Nihče ni mogel sam odobriti kredita, saj sta bila vedno potrebna dva človeka, je še izpostavil Jezerc. Kot je dodal, sta v primerih do 500.000 evrov izpostavljenosti po posameznem komitentu odločala skrbnik in pomočnik direktorja posameznega poslovnega centra, do treh milijonov evrov skrbnik in direktor posameznega poslovnega centra, do sedem, pozneje pa do 12 milijonov evrov direktor poslovnega centra in Jezerc sam, višji zneski pa so romali na kreditni odbor NLB.

Ob tem je bančnik poudaril, da sam ni bil član kreditnega odbora, saj da so tega, razen v času Boža Jašoviča, ki je bil na čelu NLB od jeseni 2009 do konca leta 2011, vedno sestavljali člani uprave banke.

Kreditni predlogi, ki so jih pripravili za kreditni odbor, so bili po njegovih besedah zelo različni. Dogajalo se je tudi, da je sam določene komitente ocenjeval pozitivno, a jim odbor kreditov ni potrdil. Do začetka leta 2009 naj bi bilo takih zavrnitev sicer malo, a naj bi vendarle obstajale, pozneje pa se je njihov delež povečeval. Kreditni odbor naj bi postal posebej strog v letu 2012.

Po potrditvi kredita je bilo treba, tako Jezerc, spremljati izpolnjevanje pogojev, zapisanih v kreditnih pogodbah. Ti so bili pri nekaterih kreditih zelo enostavni, pri drugih zelo množični. Skrbnik je lahko dal posojilo v črpanje šele, ko so bili izpolnjeni vsi, v primeru nepremostljivih ovir pa je prišlo do sprememb in ponovne razprave na kreditnem odboru. Sploh pri posojilih, zavarovanih z vrednostnimi papirji, je bilo po izbruhu krize pogosto potrebno dodatno zavarovanje.

Današnji zaslišanec se spomni le enega primera, da skrbnik ni spremljal posojilojemalca. Takoj so ga prijavili interni reviziji in takratni upravi NLB.

Na vprašanje, ali je NLB v tem primeru utrpela škodo, je odgovoril, da jo je teoretično zagotovo, praktično pa ne nujno, saj da ni jasno, ali bi komitent sploh hotel ali lahko zagotovil dodatno zavarovanje. Kredit naj bi bil sicer visok štiri milijone evrov, ime podjetja, ki ga ni mogel razkriti, pa ne posebej zveneče.

Kadar komitenti niso več odplačevali kreditov po pogodbi, so lahko po Jezerčevih besedah ob potrditvi kreditnega odbora ali izvedli reprogram ali unovčili garancijo, pri čemer je slednje lahko zelo dolgotrajen postopek, povezan z izgubo.

V zvezi s sodelovanjem z Banko Slovenije je povedal, da je inšpektorje v pregled kreditnega portfelja od leta 2002 pošiljala različno pogosto, v zadnjem obdobju vsako leto. Ti so si izbrali določeno število komitentov, pregledali vse njihove podatke in na koncu podali pripombe. Do leta 2008 naj teh ne bi bilo veliko, pozneje pa se je to spremenilo, je navedel.

Kot je še zatrdil bančnik, klicev z uprave NLB v zvezi s krediti ni dobival, prav tako ne s strani koga tretjega. Ministre je srečeval zelo redko, signali za odločitve pa naj bi prihajali iz osrednjih medijev.

Danes je Jezerc v NLB zaposlen na področju za nestrateške dejavnosti oz. v t. i. interni slabi banki, kjer se ukvarja s tujimi komitenti.

Komisija bi morala danes po napovedih zaslišati tudi nekdanjega namestnika predsednika protikorupcijske komisije, zdaj direktorja centra NLB za skladnost poslovanja Roka Praprotnika, a se je ta opravičil.