c S
Bratuškova napoveduje nadaljevanje konsolidacije javnih financ in razdolževanje ter prestrukturiranje podjetij 22.04.2014 14:08 Ljubljana, 22. aprila (STA) - Premierka Alenka Bratušek je v DZ napovedala, da bo za oživitev gospodarstva ključno nadaljevanje javnofinančne konsolidacije, razdolževanje in prestrukturiranje podjetij, učinkovito delovanje bančnega sistema in spodbujanje izvoza. Posebno pozornost bodo namenili izboljšanju korporativnega upravljanja, poslovnega okolja in krepitvi konkurenčnosti.

Poslanka SDS Romana Tomc je namreč premierko vprašala, s katerimi ukrepi bo vlada zagotovila doseganje ciljev in udejanjenje zavez, zapisanih v treh strateških dokumentih: nacionalnem reformnem programu in programu stabilnosti ter v koalicijski pogodbi.

Bratuškova pravi, da gre njena vlada pri uravnoteženju javnih financ po drugačni poti, kot je šla prejšnja vlada, in sicer ne dela samo na odhodkovni strani, pač pa tudi na prihodkovni. Tako vlada sledi cilju zmanjševanja javnofinančnega primanjkljaja; letos pričakuje primanjkljaj v višini 3,2 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), v naslednjem letu pa 2,5 odstotka BDP.

Pritrdila je, da se je zadolževanje države v zadnjem letu povečalo, a je bilo to predvsem zaradi sanacije bank. Verjame pa, da bodo z dobrim upravljanjem premoženja, ki je bilo preneseno na slabo banko, uspeli dolg v višini 13 odstotkov BDP odplačati in ga ne bodo prenašati na mlajše rodove.

Strinjala se je tudi, da je treba trend zadolževanja zaustaviti. Ne drži pa, da je zadolževanja v državi čez noč lahko konec, je poudarila. Po njenem mnenju so takšne trditve zavajanje. Dotaknila se je tudi cene zadolževanja, ki je po njenem mnenju ključen pokazatelj, da je Slovenija na pravi poti. Opozorila je, da je obrestna mera najnižja, odkar je Slovenija vstopila v območje evra.

Na očitke o počasnih prodajah podjetij je Bratuškova odvrnila, da se podjetja na seznamu za privatizacijo, kot je na primer Telekom Slovenije, "ne prodajajo čez noč, sicer se lahko ponovi zgodba, kjer postopki niso bili transparentni in imamo danes zaradi tega težave". Tako je vesela, da trgi in nadzorne institucije potrjujejo, da prodaja podjetij v Sloveniji na tako transparenten način še ni tekla.

Na vprašanje poslanca in predsednika SLS Franca Bogoviča o črpanju evropskih sredstev pa je Bratuškova odgovorila, da je vlada na tem področju v zadnjem letu naredila vse, kar je bilo v njeni moči. Kot je opozorila, se vlada že ukvarja z dokumenti, ki bodo omogočili že v letošnjem letu tudi črpanje sredstev iz nove finančne perspektive.

"V razmerah, v katerih naša država je, smo naredili maksimalno, kar smo lahko naredili za ljudi in za gospodarstvo," je dejala Bratuškova. Dodala pa je, da ni prepričana, "da si vsi v tej dvorani želimo, da Slovenija še naprej ostane socialna država". Ob tem je spomnila na pritiske, da mora vlada več narediti na odhodkovni strani.

Premierka se je v odgovorih na poslanska vprašanja pojasnila tudi urejanje položaja mladih. Po njenih navedbah je vlada spravila skozi DZ zakon, ki je za približno 16 odstotkov zmanjšal obremenitev delodajalcev, če zaposlijo mladega delavca za nedoločen čas. Po njenih besedah je bilo novembra in decembra lani takih zaposlitev 226, januarja in februarja letos pa 1021.

Bratuškova je izrazila upanje, da bodo delodajalci spoznali, da je prihranek v tem primeru velik in se bodo v prihodnje še pogosteje odločili za zaposlitev mladih ljudi.

"Kljub težkemu finančnemu položaju in kljub potrebam po konsolidaciji javnih financ v letu 2014 in 2015 ne bo dodatnih posegov v pravice ljudi," je poudarila premierka. Dodala je, da se več kot dobro zaveda stiske ljudi, stiska pa bi bila po njenih besedah še bistveno večja, če vlada v proračunu ne bi zagotovila za ta namen 1,3 milijarde evrov.

V okviru posojilnega sklada pri SID banki v višini 500 milijonov evrov so za mala in srednja podjetja oblikovali štiri kreditne linije. "Ukrepi slovenskega podjetniškega sklada bi lahko prinesli približno 3000 novih delovnih mest. Podprtih bi lahko bilo približno 1900 mikro, malih in srednjih podjetij, od tega po naši oceni 820 že v letu 2014," je dejala.

Finančnih sredstev, ki jih lahko dobijo bistveno ugodneje mala in srednja podjetja pa je po mnenju premierke v tem trenutku dovolj, da bi lahko podjetja okrepila svojo dejavnost.

Premierka je prepričana, da se bo do konca letošnjega leta z nadaljnjim prestrukturiranjem in z razdolževanjem podjetij število brezposelnih iz meseca v mesec zmanjševalo. Poudarila je, da se je marca na novo zaposlilo 8500 ljudi, kar je dobrih 42 odstotkov več kot februarja in 38 odstotkov več kot marca lani. "Če se bo tak trend nadaljeval, bomo tudi cilj 60.000 novo zaposlenih ljudi dosegli bistveno hitreje," je dejala.

Glede zmanjševanja mase plač v javnem sektorju si premierka želi, da se bodo s sindikati javnega sektorja uspeli dogovoriti o zmanjševanju števila zaposlenih in da ne bodo dodatno posegali v minimalno plačo.