Ministrstvo je v ponedeljek objavilo drugo različico predloga zakona o visokem šolstvu, ki prinaša kar nekaj novosti, je dejal in dodal, da je bilo na zakon doslej precej kritik, pa tudi konstruktivnih predlogov, ki so jih upoštevali. Na ministrstvu nadaljujejo s pripravo končnega predloga, pri čemer bodo še naprej sodelovali vsi, ki jih zadeva zakon, je poudaril.
"Gre za dialog, ki ga želimo peljati čim bolj konstruktivno," pravi Pikalo in dodaja, da bodo vsem "visokošolskim tajkunom omejili oz. pristrigli peruti". Omenjeni zakonski predlog bodo še naprej usklajevali tudi s sindikati do končnega predloga, nato pa bo šel v medresorsko usklajevanje in na vlado.
Posamezne spremembe predloga zakona je predstavil državni sekretar na ministrstvu Mirko Pečarič. Predlog zakona uvaja načelo transparentnosti, učinkovitosti, samostojnosti in odgovornosti, ki se kaže v lastnem spreminjanju študijskih programov s strani univerz in v krajši akreditacijski dobi samega zavoda, je med drugim dejal.
Poudaril je, da bo vsak državljan imel možnost do brezplačnega visokošolskega študija kadarkoli v življenju, in navedel prednosti za študente ter za zaposlene v visokošolskih zavodih. Izpostavil je poglavitne prednosti glede financiranja in prednosti za visokošolske zavode ter znova dodal, da redni študij ostaja brezplačen.
V najnovejši različici se spreminjajo tudi določbe o vrstah visokošolskih zavodov, učnem jeziku, uvaja se prepoved ustanavljanja univerz lokalnim skupnostim, prav tako se spreminjajo pogoji za ustanovitev visokošolskih zavodov, jasnejša je razmejitev med dekanom in rektorjem univerze, zakon pa prinaša še možnost ustanovitve študentske konference, je za STA pojasnil Pečarič.
Rektor ljubljanske univerze Ivan Svetlik je povedal stališče rektorske konference, ki opozarja na prepočasen proces sprejemanja zakona za akreditacijo študijskih programov in institucij ter na ohranitev temeljnega stebra financiranja vsaj v dosedanjem obsegu. Svetlik sicer pozdravlja nov predlog in se s strinja z letom 2011 kot novim izhodiščnim letom za financiranje visokega šolstva.
Rektor primorske univerze Dragan Marušič pa je dejal, da je pogledal rešitve, ki se bile vezane na predloge primorske univerze, z njimi se strinja, a še vedno obstaja "še nekaj zapisov, kjer bi bilo mogoče z manjšim popravkom povečati avtonomijo univerz".
Po mnenju predsednika Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) Žige Schmidta je zakon korak v pravo smer. Na ŠOS pozdravljajo najnovejšo različico, saj po njihovem prepričanju še vedno ohranja brezplačnost rednega študija. Zagotovil je, da bodo v postopku sprejemanja zakona še naprej aktivno branili pravice študentov.
V Študentskem društvu Iskra pa so prepričani, da predlog novega visokošolskega zakona uvaja šolnine na rednem študiju, povečuje obremenitve zaposlenih in poglablja komercializacijo javnih univerz. Uvedba šolnin bo povzročila razmah plačljivega rednega študija na 1. in 2. stopnji v kar največji možni meri, tako bo pod novim zakonom črpanje denarja od študentov in njihovih družin bistveno olajšano, je na novinarski konferenci poudaril Jaša Lategano iz Iskre.
Zato bodo proti zakonu protestirali v sredo na Kongresnem trgu pred ljubljansko univerzo. Ob tem pozivajo nasprotnike zakona, da se jim pridružijo na protestu, na katerem bodo zahtevali umik zakona. Pri tem jih podpira tudi Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz), ki je tudi podpisnik memoranduma, s katerim so na problematičnost tega zakonskega predloga nedavno opozorili visokošolski sindikati in predstavniki študentov. Protestu se pridružujeta tudi gibanje in stranka TRS.
Glede protesta pa je Schmidt ob robu novinarske konference Pikala in drugih dejal, da tudi v ŠOS podpirajo brezplačno javno šolstvo. Spomnil je, da je bil ŠOS ob morebitnih posegih v pravice študentov ali kakršnikoli nameri po vpeljavi šolnin prvi, ki je temu nasprotoval. ŠOS smatra proteste kot skrajno sredstvo, če socialni dialog ne uspe. Ker pa se v zakonu ohranja brezplačno visoko šolstvo na rednem študiju, Schmidt ne vidi potrebe po protestih.
Minister Pikalo protesta posebej ni želel komentirati. Je pa že večkrat povedal, da je vesel, da imamo kritične študente, kajti tukaj smo s študenti na isti strani, je odgovoril na novinarsko vprašanje ob robu konference. "Vsi, ki danes tukaj sedimo, smo zelo jasno proti šolninam in proti privatizaciji visokega šolstva, tako kar zadeva sredin protest, smo na isti strani," je jasen Pikalo.
