Omenjena direktiva je bila sprejeta leta 2006 v sklopu protiterorističnih ukrepov po terorističnih napadih v Londonu in Madridu. Telekomunikacijskim podjetjem je naložila hrambo podatkov za obdobje do dveh let, državam članicam pa je naložila sprejem ustrezne nacionalne zakonodaje.
V Sloveniji je bila direktiva uveljavljena z zakonom o elektronskih komunikacijah leta 2007, v skladu s katerim morajo operaterji obvezno do 14 mesecev hraniti vse podatke o prometu in lokaciji ter z njimi povezane podatke o uporabi javne komunikacijske storitve. To med drugim vključuje podatke telefonskih klicih, sporočilih ter dostopih do interneta in elektronske pošte, ne pa tudi njihove vsebine.
Kljub temu pa direktiva resno posega v temeljno pravico do spoštovanja zasebnosti in zaščite osebnih podatkov, meni sodišče in dodaja, da so postavljene določbe presegle tisto, kar je nujno potrebno. Zato je z današnjo sodbo direktivo razveljavilo, poročajo tuje tiskovne agencije.
Sodišče je v sodbi med drugim zapisalo, da je hrambo podatkov sicer mogoče obravnavati kot primerno orodje za boj proti hudim kaznivim dejanjem, vendar pa je hkrati ugotovilo, da je unija z direktivo prekoračila meje sorazmernosti.
Direktiva bi morala biti zastavljena ožje in omejena le na najnujnejše posege v temeljne pravice. Sodišče prav tako opozarja na odsotnost določila, da se morajo podatki hraniti na ozemlju EU, in posledično pomanjkljiv nadzor nad morebitnimi zlorabami.
Luksemburško sodišče je o zadevi odločalo na pobudo Irske in Avstrije.
V Sloveniji je zahtevo za presojo ustavnosti zakona o elektronskih komunikacijah v delu, ki se nanaša na hrambo podatkov, lani vložila informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar.
Obvezna hramba podatkov o uporabi javnih komunikacijskih storitev namreč posega v več človekovih pravic, ob tem pa ne daje pričakovanih rezultatov, so takrat zapisali v uradu informacijske pooblaščenke.
Ob tem so dodali, da obstajajo tudi resni pomisleki o nesorazmernosti ukrepa, ki izhajajo iz dejstva, da je prizadet vsakdo, ki pri komunikaciji uporablja elektronska komunikacijska sredstva, ne glede na to, da se v celoti ravna po pravu in ne krši nobenega prepisa.
Ustavno sodišče je postopek septembra lani nato prekinilo, saj sta bila proti evropski direktivi postopka sprožena pred luksemburškim sodiščem.
Ustavno sodišče je sklenilo, da o zahtevi ne more odločiti, dokler Evropsko sodišče ne odloči o veljavnosti direktive. "Posledično torej razumemo, da bo ustavno sodišče sledilo razsoji Sodišča Evropske unije," so za STA pred časom pojasnili v uradu informacijske pooblaščenke.
Danes so v sporočilu za javnost ponovno izrazili upanje, da bo slovensko ustavno sodišče ukrep obvezne hrambe podatkov prepoznalo kot nesorazmeren glede na poseg v človekove pravice.
"Poleg očitanih slabosti s strani Sodišča EU nameni hrambe podatkov po slovenskem zakonu o elektronskih komunikacijah še dodatno odstopajo od zamišljene enotne ureditve v EU, saj se ti podatki hranijo za potrebe kazenskih postopkov brez omejitev na huda kazniva dejanja," so dodali.
