Zakon so ustavni sodniki razveljavili soglasno v celoti, ker so pri ključnih določbah ugotovili, da so neustavne.
Pri tem so upoštevali, da mora biti občina sposobna zadovoljevati potrebe in interese prebivalcev, za uresničevanje lokalne samouprave pa da je odgovorna sama in za to potrebuje zadostne lastne finančne vire. Deljivost davka med državo in občinami samo po sebi ni v neskladju z ustavo, so pa opozorili, da je davek na nepremičnine v temelju občinski davek, zato bi moral pretežni del denarja pripadati občinam.
Da občine do drugačne zakonske ureditve ne bi ostale brez dela prihodkov, je ustavno sodišče odločilo, da se v tem obdobju uporabljajo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest, ki se za letos odmerita v celoletni višini, ter davek na premoženje, ki se odmeri s 1. aprilom.
Ustavno sodišče je pri presoji spoštovanja zakonitosti pri predpisovanju davkov ugotovilo, da je zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin v delu, ki se nanaša na množično vrednotenje nepremičnin zaradi obdavčenja nepremičnin, v neskladju z ustavo. Zakonska ureditev modelov vrednotenja namreč pravnega položaja davčnega zavezanca ne ureja dovolj jasno in določno, po drugi strani pa urejanje vprašanj, ki bi morala biti v izvirni pristojnosti zakonodajalca, prepušča vladi.
Ustavno sodišče je pri presoji kršenja pravice do enakosti pred zakonom ugotovilo, da niso podani razumni razlogi za različne davčne stopnje za rezidenčna in nerezidenčna stanovanja. "Zmotno je sklepanje zakonodajalca, da je stanovanjsko nepremičnino, na kateri lastnik nima prijavljenega stalnega prebivališča, že zaradi tega mogoče obravnavati kot stanovanjsko nepremičnino, ki je namenjena za tržno oddajanje v najem," je zapisalo.
Glede razlikovanja med energetskimi ter ostalimi poslovnimi in industrijskimi nepremičninami je prav tako ugotovilo, da kriterij dodatne obremenjenosti energetskih nepremičnin s koncesijami in drugimi okoljskimi dajatvami ni v stvarni povezavi s predmetom urejanja.
Pri presoji kršenja pravice do pravnega sredstva je sodišče ugotovilo, da je pritožba zoper posplošeno tržno vrednost nepremičnine zagotovljena le navidezno.
Kot je v izjavi po razglasitvi sodbe dejal Mozetič, odločitev ustavnega sodišča ne pomeni, da davka na nepremičnine ni ustavno dopustno uveljaviti. Vlada in zakonodajalec se lahko odločita, kaj obdavčiti, mora pa biti zakon toliko jasen in določen, da lahko davčni zavezanec iz samega zakona ve, kaj ga čaka oz. kakšna bremena mu je država naložila, ne pa da se to prepušča podzakonskim aktom.
V občinah, ki so bile med pobudnicami ustavne presoje zakona, so zadovoljni, da je ustavno sodišče pritrdilo njihovi argumentom, s tem ko je razveljavilo zakon o davku na nepremičnine in vrnilo davčne vire, ki bi jih nadomestil novi davek. Ocenjujejo, da z odmero nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč ne bo težav. Davku na nepremičnine sicer ne nasprotujejo, a mora biti ustrezno določen, pravijo.
Po mnenju predsednika SLS Franca Bogoviča, enega od pobudnikov peticije proti davku, je ustavno sodišče s to odločbo "jasno povedalo, kaj si misli o delu te vlade". "Po mojem globokem prepričanju je danes z razveljavitvijo padla tudi vlada Alenke Bratušek," je dejal.
V SDS so spomnili, da je Bratuškova na sprejem proračunskega paketa, katerega sestavni del je bil tudi nepremičninski zakon, vezala zaupnico, zato se jim zdi zdaj edini pričakovani korak odstop premierke. Podobno je dejala predsednica NSi Ljudmila Novak. Opozorila je, da je zakon o davku na nepremičnine "podoben rešetu, saj ima polno lukenj". Obžalovala je, da vsa opozorila niso zalegla in da je vlada je rinila z glavo skozi zid.
"Naj povem, da zaradi ustavnih odločb predsedniki vlad ne odstopajo in zato tudi to ne pomeni nobene nezaupnice vladi ali premierki Alenki Bratušek, kot nekateri to tolmačijo," pa je na skupni novinarski konferenci vodij koalicijskih poslancev poudaril Jani Möderndorfer (PS). Zatrdil je, da z odločitvijo ustavnega sodišča ni ogroženo finančno poslovanje države in da je še vedno možno izpeljati vse ukrepe tudi do konca leta.
V koaliciji so napovedali, da bo vlada pripravila primerne ukrepe, te pa od Slovenije pričakuje tudi Evropska komisija.
Premierka, ki je verjela, da je leta 2006 sprejeti model množičnega vrednotenja ustrezen, je v okviru obiska na Gorenjskem potrdila, da vlada nekaj možnih rešitev že ima, bodo pa te za državljane bolj boleče in manj pravične. Te načrte bodo najprej preučili v krogu koalicije oz. vlade, nato pa jih bodo predstavili javnosti.
Vlada si je od davka na nepremičnine obetala 176 milijonov evrov proračunskih prihodkov oz. z v četrtek sprejetimi spremembami zakona 50 milijonov evrov manj. Državna sekretarka na finančnem ministrstvu Mateja Vraničar o možnih ukrepih še ni želela govoriti, poudarila pa je, da dodatno zadolževanje ne pride v poštev, če želimo ohraniti cilje, da do leta 2015 izidemo iz presežnega primanjkljaja in uravnotežimo proračun do leta 2017.
