Po pojasnilih državnega sekretarja na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Janka Burgerja se z novelo dopolnjuje splošna prevzemna ureditev o pogojih prenehanja sankcij mirovanja glasovalnih pravic v primeru nespoštovanja pravil o obvezni prevzemni ponudbi ter o ugotovitvenih zahtevkih.
Kot je poudaril, novela odpravlja nesorazmernost pogojev o prenehanju mirovanja glasovalnih pravic v primeru oseb, ki jim lahko že z neznatno pridobitvijo vrednostnih papirjev nad varovalnim zatečenim stanjem deleža glasovalnih pravic prenehajo vse glasovalne pravice v ciljnih družbah.
Z novo ureditvijo bo masivno mirovanje glasovalnih pravic prenehalo, če bodo osebe odtujile vrednostne papirje tako, da zadnjega zakonitega deleža ne bodo več presegale.
Glasovalne pravice bodo lahko uresničevale le do prve ponovne pridobitve vrednostnih papirjev. Mirovanje glasovalnih pravic v tem primeru ne bo prenehalo, dokler osebe ne bodo dale prevzemne ponudbe ali odtujile vrednostnih papirjev pod prevzemni prag.
Predlagana novela določa eksplicitno pravno podlago za izdajo ugotovitvenih odločb, s katerim bo Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) ugotovila prenehanje mirovanja glasovalnih pravic. Določba usmerja ATVP, da tudi če je že izdala odločbo o prepovedi uresničevanja glasovalnih pravic na podlagi ugotovitve novih dejanskih okoliščin in pravnih stanj, ugotovi aktualno stanje in odloči skladno z veljavno ureditvijo, je še navedel Burger.
Med podjetji, za katere je veljala omenjena izjema, so bile nekatere družbe v večinski državni lasti, ki so imele deleže v različnih podjetjih. Ko so nekatere izmed teh družb povečale svoje deleže, so morale (zaradi predpostavke, da delujejo usklajeno in tako skupaj presegajo prevzemni prag) ali objaviti prevzemno ponudbo ali znižati delež pod prevzemni prag. Ker zahtev niso izpolnile, jim je ATVP zamrznila glasovalne pravice. Država in z njo povezana podjetja so tako ostala brez glasovalnih pravic med drugim v Zavarovalnici Triglav, Aerodromu Ljubljana in Telekomu Slovenije.
