Maja lani sprejete spremembe referendumske ureditve so poslancem in državnim svetnikom odvzele pravico do zahteve za zakonodajni referendum, tako da ga odtlej lahko predlaga le še 40.000 volivcev. Obenem pa so uvedle model t. i. zavrnitvenega referenduma, po katerem je zakon na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti zakonu glasuje najmanj petina vseh volilnih upravičencev.
Pokojninska reforma bi padla ...
V Sloveniji je bilo po plebiscitu in osamosvojitvi na nacionalni ravni (brez občinskih) izpeljanih 19 referendumov. Trije so bili posvetovalne narave (o EU, Nato in o pokrajinah), ostali pa so bili zakonodajni.
Na enajstih referendumih so volivci zavrnili bodisi predlagani bodisi že sprejeti zakon. Če bi upoštevali lani uveljavljene spremembe, bi zavrnitev zakona obveljala v osmih primerih, medtem ko bi bili trije zakoni kljub večinski referendumski zavrnitvi uveljavljeni.
Med drugim bi tudi pod novimi, ostrejšimi pogoji v celoti obveljali izidi referendumskega trojčka s 5. junija 2011, ki ga je zaznamovala nekaj nad 40-odstotna volilna udeležba. Takrat so volivci med drugim odločali tudi o noveli zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih, tako kot bodo 4. maja. Volivci so tisto novelo prepričljivo zavrnili, saj je zanjo takrat glasovalo 197.680 oziroma 29,12 odstotka volivcev, proti pa 481.130 oziroma 70,88 odstotka.
Tudi proti pokojninski reformi in zakonu o preprečevanju dela na črno je bilo oddanih več kot 341.460 glasov volivcev, kolikor bi jih bilo potrebnih za to, da bi referendumski ne obveljal tudi po novem. Takrat je bilo volilnih upravičencev namreč 1.707.299.
Poleg navedenih zakonov bi kljub novi referendumski ureditvi obveljale tudi zavrnitve vladnih predlogov o financiranju izgradnje TET 3 iz leta 1999, o postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo iz leta 2001 ter o tehničnem zakonu o izbrisanih iz leta 2004. Prav tako bi na referendumih padla predlog o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic iz leta 2007 ter zakon o malem delu iz leta 2011.
... družinski zakonik pa obstal
Zato pa bi se kljub referendumski zavrnitvi zaradi ostrejših pogojev uveljavil model preoblikovanja in privatizacije Slovenskih železnic, o katerem je glasovanje potekalo leta 2001, zakon o RTV Slovenija iz decembra 2010, pa tudi družinski zakonik iz leta 2012.
Na slednjem je bila volilna udeležba namreč 30,31-odstotna, proti zakonu pa je glasovalo 54,55 odstotka oz. 279.937 volivcev. Ker je bilo volilnih upravičencev tedaj 1.709.417, bi za zavrnitev zakona po novih pogojih moralo proti zakoniku glasovati 341.884 volivcev.
Natančni podatki o številu volilnih upravičencev na prihajajočem referendumu o noveli zakona o arhivih bodo znani, ko bo Državna volilna komisija dokončno oblikovala volilni imenik. Ob predpostavki, da bi bilo volilnih upravičencev 1.711.768, kolikor so jih našteli na predsedniških volitvah jeseni 2012, pa bi moralo arhivsko novelo na referendumu zavrniti najmanj 342.354 volivcev.
Ob hkratni izvedbi referenduma in evropskih volitev bi bila možnost zavrnitve arhivske novele večja
Ali bo predlagateljem uspelo prepričati dovolj ljudi, da pridejo na referendum in glasujejo proti, politični analitiki težko ugibajo. Se pa Igor Pribac z ljubljanske Filozofske fakultete in Matej Makarovič s Fakultete za uporabne družbene študije iz Nove Gorice strinjata, da je ta možnost manjša, če bo obveljala odločitev koalicijske večine, da referendum ne bo potekal hkrati z evropskimi volitvami 25. maja, pač pa že tri tedne pred tem, torej 4. maja. SDS je sicer še pred torkovim glasovanjem o tem vprašanju napovedala, da bo v tem primeru zahtevala ustavno presojo odločitve za ta datum.
Po oceni Makaroviča je prav zmanjšanje možnosti za uspeh referenduma "seveda tudi namen vladajoče koalicije, ki bo žrtvovala dodaten davkoplačevalski denar in dodaten čas državljanov, da bi ubranila zakonsko omejevanje dostopa do arhivov".
Kot je opozoril, pa je takšno ravnanje lahko tudi dvorezno, saj utegnejo takšne poteze med državljani spodbuditi jezo in "povečati verjetnost glasovanja proti vladajoči večini že iz golega protesta in neodvisno od same vsebine zakona".
Po mnenju Pribca referendumska pobuda verjetno ne bo uspela, razen če ne bi prišlo do "kanaliziranja nezadovoljstva s stanjem v Sloveniji" v odločanje na referendumu. Tej možnosti sicer Pribac zaradi neenotnosti desnice o vprašanju arhivske novele ne pripisuje prav velike možnosti, vendar pa prav tako "ne bi podcenjeval mobilizacijske sposobnosti SDS, ki se je v preteklosti že izkazala".
Politična prerekanja okoli datuma in stroških referenduma Pribac pripisuje tudi "petelinjenju" pred evropskimi volitvami in napoveduje, da bo v tej bitki "vsaka od strani izgubila nekaj perja". Bo pa referendumska tema gotovo zaznamovala tudi čas pred volitvami.
