Kot je na današnji predstavitvi poročila o delu inšpektorata v lanskem letu v Ljubljani poudarila glavna inšpektorica za delo Nataša Trček, so zaradi višjega števila prijav, posledično pa pričakovanja več kršitev, nekoliko spremenili način dela. Intenzivno so se sestajali s sindikalnimi organizacijami ter se lotili krajših nekajdnevnih akcij, s čimer so močno povečali svojo učinkovitost, je pojasnila.
Inšpektorji s področij delovnih razmerij, varnosti in zdravja pri delu ter socialnega varstva so po njenih besedah skupaj opravili 1500 nadzorov in 1126 ukrepov več kot v letu 2012.
Število vloženih ovadb z njihove strani se je sicer znižalo na 53, je potrdila Trčkova. Ugotovili so namreč, da je treba v ovadbe vložiti ogromno napora, potem pa naklep na sodišču pogosto ni dokazan. Globe so tako denimo bolj učinkovite.
Kot omenjeno, so jih lani izrekli za okoli štiri milijone evrov, pri čemer jih je bilo za 1,2 milijona evrov plačanih takoj. Za četrtino tega zneska je bilo vloženih zahtev za sodno varstvo, za preostali znesek pa teče izterjava, je nanizala Trčkova.
Na področju nadzora delovnih razmerij je bilo v okviru 10.958 pregledov največ kršitev v gradbeništvu, gostinstvu in trgovini, najpogosteje pa so bile povezane s plačilom za delo in drugimi prejemki iz delovnega razmerja, zaposlovanjem v širšem smislu ter nepravilnostmi glede evidenc na področju dela in socialne varnosti.
Inšpektorat je številne hude kršitve pravic delavcev zaznal v primeru veriženja družb v okviru enega sistema oz. prepletanja lastništva družb, ki delujejo v eni osnovni dejavnosti.
V tem okviru namreč prihaja do prenosa lastništva na osebe, ki nimajo praktično nobene dejanske povezave in tudi ne namena nadaljevati z dejavnostjo družbe, ki ima poslovne težave, prenašanja sedeža družbe na različne naslove, kjer ni nobenih znamenj o podjetju, ter spreminjanja odgovorne osebe družbe, ki je navadno nedosegljiva. Kršitelja zato ni mogoče ujeti.
Tovrstne prakse delodajalcev sicer presegajo pristojnosti inšpektorata, ki pa je v zvezi s tem ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo že predlagal določene spremembe glede odpiranja oz. zapiranja podjetij.
Na področju nadzora varnosti in zdravja pri delu je bilo največ kršitev na podlagi 7596 pregledov glede ocenjevanja tveganj in izdelave izjave o varnosti z oceno tveganja, glede usposabljanj delavcev za varno opravljanje dela ter glede zagotavljanja zdravstvenega varstva delavcev.
Inšpektorji so sicer raziskali tudi 117 nezgod pri delu. Delodajalci so jih medtem prijavili 9229, od tega 22 smrtnih - najpogostejši vzrok za te je bilo gibanje prevoznih sredstev, kot vse bolj pogost dejavnik tveganja pa se je izkazalo tudi nasilje na delovnem mestu, saj so bili zabeleženi trije primeri uporabe strelnega orožja.
Trčkova je na tem mestu opozorila tudi pred nezgodami ob sanaciji škode po nedavnem žledolomu v gozdovih. V okviru svojih pristojnosti so letos v gozdovih zaznali že 30 nezgod, potem ko so jih v enakem obdobju lani 10.
Socialnovarstvena dejavnost, ki je bila lani deležna 191 pregledov, se v večjem deležu izvaja strokovno in zakonito. Pobude za nadzor socialnih ustanov so bile večinoma vezane na področje družinskih razmerij in izračunavanje cen oskrbe pri izvajalcih institucionalnega varstva.
Kot je ob vsem tem izpostavila Trčkova, je bilo na zadnji dan lanskega leta registriranih 193.412 poslovnih subjektov, kar je 62.000 več kot pred šestimi leti, medtem ko število inšpektorjev temu porastu ne sledi. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti jim je sicer lani omogočilo zaposlitev dveh novih inšpektorjev, dva naj bi zaposlili še letos.
Veliko na inšpektoratu pričakujejo tudi od spremenjene zakonodaje - med drugim od zakona o inšpekciji dela, ki prinaša institut strokovnega pomočnika, ki bo inšpektorje razbremenil administrativnega dela, in zakona o matični evidenci, po katerem morajo biti delavci v zavarovanje prijavljeni že ob nastopu dela.
Pred tretjim branjem v DZ je tudi zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, ki prenaša nadzor nad delom in zaposlovanjem na črno na mobilne enote carinske uprave ter uvaja višje globe in pravilo, po katerem bodo morali imeti delavci civilne pogodbe, študentske napotnice ipd. ves čas pri sebi. Vse to naj bi povečalo učinkovitost nadzora.
