Opozicijski poslanci iz vrst SDS, SLS in NSi so januarja vložili zahtevo za oceno ustavnosti, s katero predlagajo, naj ustavno sodišče oceni, ali je informacijski pooblaščenec pristojen za izvajanje nadzora nad obveščevalno-varnostnimi in varnostnimi službami.
Ustavno sodišče naj bi presojalo o nekaterih členih zakona o informacijskem pooblaščencu, zakona o varstvu osebnih podatkov in zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Po mnenju opozicijskih poslancev se utemeljeno zastavlja vprašanje, ali je informacijski pooblaščenec na podlagi zakona o dostopu do informacij javnega značaja upravičen, da samostojno presodi in odloči, kdaj je nek dokument obveščevalno-varnostne ali varnostne službe takšne narave, da bo kot samostojni dokument javnosti lahko pojasnil okoliščine celotne zadeve, ali pa jo bo zavedel.
Po mnenju parlamentarne zakonodajno-pravne službe (ZPS) določbe niso v nasprotju z ustavo in je treba upoštevati, da gre za specializirano odločanje v samostojnem in neodvisnem organu ter da so v zakonu predpisani kriteriji oz. postopek, po katerem to odločanje poteka.
Nenazadnje je informacijski pooblaščenec funkcionar, ki ga na predlog predsednika republike imenuje DZ in je na ta način ta funkcija enakovredna s funkcijo tistih, ki lahko oz. so pristojni podeliti oznako "interno" in "zaupno" po zakonu o tajnih podatkih, je na seji opozorila predstavnica ZPS.
Pri tem je pojasnila, da lahko informacijski pooblaščenec v pritožbenem postopku odloči le o prosti dostopnosti informacij z oznako "interno" in "zaupno", ne pa glede tistih, ki so označene z najvišjima dvema stopnjama tajnosti - "strogo tajno" in "tajno".
Tudi po mnenju vlade je ureditev ustavnoskladna. Vlada zastopa stališče, da je treba tajne podatke v posesti obveščevalnih in varnostnih služb varovati, saj gre za velik interes države, a je treba glede na to, da gre za tajno delovanje, hkrati krepiti kontrolne mehanizme, med katerimi poleg parlamentarne nadzorne komisije pripada bistvena nadzorna pristojnost tudi informacijskemu pooblaščencu.
Svoje stališče je med poslanci pred glasovanjem pojasnil le Branko Grims (SDS). Ocenjuje, da gre za širši problem različnih institucij, ki so slovenski izum, kot je poleg informacijskega pooblaščenca tudi protikorupcijska komisija. Opozoril je, da nad njimi ni kontrole, zaradi njih pa je pravni sistem manj pregleden in bi kazalo preučiti njihov ustavnopravni položaj in možnost, da njihove naloge opravljajo za to usposobljeni organi znotraj jasno preglednih vej oblasti in pravnega reda.
Odbor za notranjo politiko se je zatem opredelil še do ene opozicijske zahteve, s katero poslanci SDS, NSi, SLS, nepovezani poslanec Ivan Vogrin in poslanec italijanske narodne skupnosti Roberto Batelli pred ustavnim sodiščem izpodbijajo del zakona o evidenci volilne pravice, za katerega menijo, da omejuje uresničevanje volilne pravice za slovenske državljane v tujini.
Za pobudnike so sporne določbe, ki državljanom, ki prebivajo v tujini, nalagajo dolžnost, da sporočajo spremembe osebnih podatkov, ki se vodijo v evidenci volilne pravice. Če državljan, ki prebiva v tujini, spremembe podatka ne bo sporočil in mu zato dvakrat zapored ne bo moglo biti vročeno volilno gradivo, pa bo izpadel iz volilnega imenika.
Tudi pri tem je večina sledila mnenju ZPS, ki je sicer spomnila, da so bili nekateri pomisleki izraženi že v zakonodajnem postopku, tudi v takratnem mnenju ZPS. Eno od vprašanj je bilo, ali je poseg v način izvrševanja volilne pravice sorazmeren s ciljem izpodbijane določbe, t. j. prihranitvijo stroškov in preprečitvijo zlorab.
A so večina poslancev in vlada takšne pomisleke zavrnili in so prevladali argumenti, da je izpodbijana določba ustavnoskladna. Tudi če volivec izpade iz volilnega imenika in se mu volilno gradivo v tujino ne pošilja po uradni dolžnosti, to namreč nima za posledico prenehanja volilne pravice. Kakršna koli sprememba naslova v tujini, ki jo sporoči, pa pomeni ponovno pošiljanje volilnega gradiva.
Po navedbah vlade praksa kaže, da okoli 7300 naslovov posameznikov v tujini ne odraža dejanskega stanja, saj se pošiljke z volilnimi gradivi vračajo kot nevročene. Grims je poudaril, da bo prihranek v primerjavi z denarjem, ki ga sedanja oblast meče na primer za bančne luknje, zanemarljiv, za nevročitev pošiljke pa da lahko obstaja vrsta objektivnih razlogov.
