Spletna storitev Supervizor sicer splošni javnosti, medijem, stroki in državnim organom omogoča vpogled v izdatke javnih institucij, ki se nanašajo na blago in storitve. KPK podatke pridobiva dnevno oz. takoj, ko so na voljo iz različnih baz, med drugim od Ajpesa, iz seznama davčnih zavezancev, od Uprave za javna plačila, od ministrstva za finance in uradnega lista, portala javnih naročil in podobno.
Nedavno so Supervizor okrepili tudi s podatki davčne uprave (Durs) o davčnih dolžnikih, ki so bili prejemniki javnih sredstev v obdobju 90 dni pred objavo na seznamu davčnih dolžnikov. Prav tako so ga nadgradili s podatki o nakazilih v davčno ugodnejša okolja Urada za preprečevanje pranja denarja (UPPB). Danes pa Supervizor vključuje še računovodske podatke, na podlagi katerih je podrobneje in bolj strukturirano predstavljen namen finančnih transakcij neposrednih proračunskih uporabnikov.
"Po novem je torej iz Supervizorja razvidno ne le, koliko in komu je nek proračunski uporabnik nakazal, temveč tudi s kakšnim namenom je bila vsaka taka posamezna finančna transakcija izvedena," so na KPK zapisali v današnjem sporočilu za javnost.
Komisija je v Supervizor vključila podatke za tiste državne organe, za katere računovodski sistem upravlja ministrstvo za finance. V nadgrajeni Supervizor je vključenih 100 neposrednih proračunskih uporabnikov, med drugim tudi vsa sodišča, tožilstva, neodvisni državni organi, različni uradi, inšpektorati in drugi organi v sestavi ministrstev, državni zbor, državni svet, predsednik RS, Durs, carinska uprava in podobno, ter vseh ministrstev in organov v sestavi, razen podatkov notranjega in obrambnega ministrstva, ki vodita lastno računovodstvo. V aplikaciji iz istega razloga tudi ni podatkov lokalnih skupnosti, javnih zavodov in ostalih posrednih proračunskih uporabnikov.
Aplikacijo Supervizor je KPK vzpostavila v okviru projekta Transparentnost v letu 2011. Kot so zapisali na spletni strani, javna osvetlitev toka denarja med javnim in zasebnim povečuje odgovornost nosilcev javnih funkcij za smotrno in učinkovito porabo javnih sredstev, omogoča argumentirano razpravo o sprejetih in načrtovanih investicijah ter zmanjšuje tveganja za slabo upravljanje, zlorabo oblasti, predvsem pa omejuje sistemsko korupcijo, nepošteno konkurenco in klientelizem.
V zadnjih letih ga vedno bolj uporabljajo tudi mediji pri razkrivanju poslov podjetij, ki so v lasti ali solasti funkcionarjev, z državo.
Nova različica Supervizorja ponuja tudi možnost izvoza podatkov v strojno berljivi obliki, in sicer v obliki JSON, JSONP ali XML. S tem želijo zainteresirani javnosti in raziskovalcem omogočiti prost dostop do nabora podatkov, ki jih je mogoče poljubno uporabiti.
