"Nikoli nisem rekla, da ni možnosti, da do problemov pride. Slovenija je v situaciji, ko je treba reči: transparentnost lahko tudi boli. Jaz se tega zavedam," je Pirc Musarjeva v pogovoru za današnjo Sobotno prilogo časnika Delo dejala glede razkrivanja podatkov, ki bi lahko po opozorilih iz gospodarstva nemonopolna državna podjetja postavila v neenakopraven položaj.
"Če v družbi enkrat prideš do točke, ko je morale premalo in ko se ne da le z opozarjanjem doseči, da bi na vodilna mesta v gospodarstvu postavili odgovorne ljudi s primerno izobrazbo, je treba z zakonodajo poskušati narediti vsaj nekaj za omejitev pohlepa tistih, ki so pri koritu," je dodala.
Zaradi pritiska podjetij v državni lasti so pri zakonu sprejeli veliko kompromisov, je povedala. Eden od njih je, da so družbe zavezane transparentnosti le v delu, ki se nanaša na razpolaganje s stvarnim premoženjem.
Po njenih besedah bodo tisti, ki želijo na trgu dobiti podatke o tem, kdo je v večinsko državnem ali občinskem podjetju sklenil svetovalno pogodbo, s kom in za koliko - kar predvideva novela zakona o dostopu do informacij javnega značaja, o kateri bo DZ po vetu državnega sveta znova odločal -, te podatke dobili tudi brez določila zakona.
Povedala je, da do nje prihajajo govorice, da se je prek svetovalnih pogodb plačevalo marsikaj pod pritiski politike, ki je želela stroške delovanja političnih strank prevaliti na družbe v državni lasti. Kot informacijska pooblaščenka se vsak dan srečuje s poslovno skrivnostjo in poskuša razumeti gospodarstvo, da pa so tukaj morali nekje postaviti mejo - in postavili so jo pri omenjenih treh osnovnih podatkih.
Glede predloga, da bi bili poleg podatkov o posojilih, prenesenih na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), javni tudi podatki o slabih posojilih, ki so ostali na bankah, ki jih je rešila država, se je vprašala, kje bodo pa tukaj postavili meje.
"Nikoli v življenju nisem bila tako zmedena, kot sem pri tem zakonu. Ne ve se več, kdo pije in kdo plača. Naj mi nekdo razloži, zakaj so nekatera posojila bonitete D in E ostala na bankah, krediti z boljšo boniteto pa so šli na DUTB!" je bila kritična.
Na razpis za novo vodstvo Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) se sama ni prijavila, ker pravi, da je zakonodaja s tega področja preohlapna. "Delati v okolju, kjer preiskovanec nima nobenih pravic, je izjemno težko in na koncu lahko dobiš očitke - in moji kolegi so jih tudi dobili -, da so urad za moralo. Zato se tja nisem prijavila."
Sama meni, da dokler ne bodo spremenili zakona, na ta položaj ne bodo dobili kredibilnih ljudi. Ob tem pa je pri imenovanju vodstva KPK opozorila tudi na odgovornost predsednika republike: "On je imel možnost nepodpisati, pa tega ni izkoristil. Ali je treba vse napisati v zakon? Od predsednika pričakujem, da se bo kdaj znal odločiti tudi sam."
