c S
Na okrogli mizi izpostavili slabo zakonodajo na področju boja proti korupciji 19.03.2014 08:00 Ljubljana, 18. marca (STA) - V Ljubljani je drevi potekala okrogla miza na temo korupcije v javnih gospodarskih okoljih in vloge korporativne varnosti, na kateri so razpravljali o različnih vidikih boja proti korupciji. Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar je med drugim izpostavila slabo zakonodajo na tem področju, s čimer so se strinjali tudi drugi sogovorniki.

Kot je dejala informacijska pooblaščenka, vseh primerov korupcije ne bomo nikoli odkrili, toda boljšo in močnejšo zakonodajo kot imamo, več je možnosti, da bomo stvari odkrili.

Predsednik Slovenskega združenja korporativne varnosti Denis Čaleta pa je na drugi strani kot pozitivno izpostavil, da se je slovenska javnost korupcije le začela zavedati in je začela pritiskati na politiko, kar se je po njegovih besedah pokazalo v primeru imenovanja novega predsednika protikorupcijske komisije.

Po njegovem mnenju je sicer še vedno slabo, da je korporativna varnost, ki podjetjem omogoča, da pravočasno prepoznajo vsa tveganja in nevarnosti v procesu delovanja neke organizacije - kakršna je tudi korupcija, še vedno prenizko pozicionirana v organizacijskih strukturah podjetij in drugih organizacij. Zaradi tega trenutno bistveno ne vpliva na dvigovanje etičnih standardov, ki bi z "določenimi nadzornimi mehanizmi" pomagali preprečevati korupcijo.

Sogovorniki so se strinjali, da je za preprečevanje korupcije potrebno začeti pri nas samih. Čaleta je pri tem kot problematično izpostavil predvsem to, da v slovenski družbi ne razmišljamo, kako bomo nek problem razrešili strokovno, ampak vedno razmišljamo, ali poznamo koga, ki bi nam problem pomagal razrešiti.

Podpredsednik Gospodarske zbornice Beograd Dragan Trivan je menil, da je potrebno spremeniti zavest ljudi in jih spodbuditi, da bodo primere korupcije prijavljali, Pirc Musarjeva pa je izpostavila pomen izobraževanja mladih, pri katerih se po njenih besedah zaradi številnih afer kaže vse večja indiferentnost do politike.

Informacijska pooblaščenka je bila kritična tudi do nevladnih organizacij, ki po njenih besedah v Sloveniji ne igrajo znatnejše vloge pri nadzoru nad državo in tako ne prispevajo k preprečevanju korupcije. "Kot civilna družba bi lahko storili veliko več," je še menila Pirc Musarjeva.