Pahor je k sebi povabil pravnike Cirila Ribičiča, Rajka Pirnata in Janeza Čebulja, ki so na predsednikovo prošnjo pred kratkim pripravili tudi ustavnopravno analizo predlogov za spremembe zakonodaje s področja preprečevanja korupcije.
V njej so med drugim opozorili, da obstoječa zakonska ureditev pogojev za imenovanje in samega imenovanja vodstva KPK ne prispeva h krepitvi integritete članov funkcionarjev komisije. Po njihovem mnenju bi veljalo v zakon vnesti take pogoje za predsednika in namestnika KPK, da bodo lahko izbrani tisti, ki so to funkcijo glede na njeno naravo in vsebino ne le domnevno sposobni, temveč tudi usposobljeni opravljati.
Pravniki so opozorili tudi na sestavo izbirne komisije, ki po njihovem mnenju ne zbuja najvišje stopnje zaupanja, ker so v njej tudi predstavniki vlade in DZ, ki jih KPK tudi nadzira.
Imenovanje novega vodstva KPK je sprožilo precej polemik, saj so Pahorju mnogi očitali, da je na mesto predsednika KPK ne bi smel imenovati nekoga, ki je tik pred tem bil še član stranke. Pahor pa je ob tem opozarjal na zakonodajo, ki ne predvideva, da bi bilo članstvo v stranki izključevalni razlog. Zato je DZ in vlado minuli teden tudi pozval, ali bi bilo treba zakonodajo spremeniti.
Očitki so leteli tudi na postopke izbirne komisije, ki svoje odločitve o izboru kandidatov za vodstvo KPK ni utemeljila, magnetogrami pogovorov pa so bili takoj po zaključku postopka uničeni.
Pahor je 6. marca za predsednika KPK imenoval Borisa Štefaneca, za njegova namestnika pa Jurija Fermeta in Darka Stareta, a sta slednja le nekaj dni kasneje odstopila. V odstopni izjavi sta med drugim zapisala, da nista več prepričana, da ne obstajajo razlogi za resen dvom, da je bil celoten postopek pošten in korekten.
Pahor je omenjene pravne strokovnjake sicer prosil za oceno predlogov sprememb zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki mu ga je posredoval Goran Klemenčič, dosedanji predsednik KPK. Pahor je že januarja napovedal, da bo osnutek in njegove morebitne dopolnitve posredoval vladi in DZ s prošnjo za obravnavo, saj sam kot predsednik republike v skladu z ustavo nima zakonodajne iniciative.
