c S

Odbor DZ potrdil predlog novele zakona o prevzemih

18.03.2014 15:12 Ljubljana, 18. marca (STA) - Odbor DZ za gospodarstvo je danes brez razprave potrdil predlog novele zakona o prevzemih, ki bo omilila pogoje za ponovno pridobitev glasovalnih pravic podjetjem, ki so ob sprejemu novele leta 2006 že presegala prevzemni prag, a jim ni bilo treba objaviti prevzemne ponudbe, kasneje pa so povečala delež in izgubila glasovalne pravice.

Predlog novele, ki je v DZ v obravnavi po skrajšanem postopku, spreminja pogoje glede podjetij, ki so po sprejemu novele leta 2006 izpolnjevale pogoje za to, da jim ni treba objaviti prevzemne ponudbe, čeprav so presegale prevzemni prag, in je bil tako njihov delež zakonit. Obveznost dati prevzemno ponudbo ali znižati delež pod prevzemni je nastopila ob prvi nameravani pridobitvi dodatnih vrednostnih papirjev, kršitev pa se je kaznovala z mirovanjem glasovalnih pravic.

Po novem tem podjetjem za ponovno pridobitev glasovalnih pravic ne bo več treba objaviti prevzemne ponudbe ali znižati števila delnic pod prevzemni prag, ampak znižati delež za toliko, da bodo dosegle zadnje zakonito stanje. Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) bo znova ugotavljala okoliščine in izdala nove odločbe.

Če bodo ta podjetja znova pridobila dodatne delnice, pa bodo morala za ponovno pridobitev glasovalnih pravic podati prevzemno ponudbo ali znižati delež pod prevzemni prag.

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je novelo predlagalo, ker ocenjuje, da so pogoji za vrnitev glasovalnih pravic v veljavnem zakonu za ta podjetja nesorazmerni.

"Predlog zakona odpravlja nesorazmernost pogojev prenehanja mirovanja glasovalnih pravic v primeru oseb, ki jim lahko že z neznatno pridobitvijo vrednostnih papirjev nad varovanim zatečenim stanjem prenehajo vse glasovalne pravice v ciljnih družbah," je na seji odbora dejal državni sekretar na ministrstvu Janko Burgar.

Med podjetji, za katere je veljala omenjena izjema, so bile nekatere družbe v večinski državni lasti, ki so imele deleže v različnih podjetjih. Ko so nekatere izmed teh družb povečale svoje deleže, so morale (zaradi predpostavke, da delujejo usklajeno in tako skupaj presegajo prevzemni prag) ali objaviti prevzemno ponudbo ali znižati delež pod prevzemni prag. Ker zahtev niso izpolnile, jim je ATVP zamrznila glasovalne pravice. Država in z njo povezana podjetja so tako ostala brez glasovalnih pravic med drugim v Zavarovalnici Triglav, Aerodromu Ljubljana in Telekomu Slovenije.