c S
Sodišče šestim izbrisanim določilo odškodnino za materialno škodo, razlage sodbe različne 13.03.2014 07:51 Ljubljana/Strasbourg, 12. marca (STA) - Evropsko sodišče za človekove pravice je šestim izbrisanim prisodilo še odškodnino za materialno škodo, in sicer v skupni višini nekaj več kot 240.000 evrov. A razlage sodbe so različne. Medtem ko ministrstvo za notranje zadeve pravi, da je sodišče v sodbi posredno pritrdilo odškodninski shemi za izbrisane, del izbrisanih meni, da temu ni tako.

Omenjenih šest izbrisanih je skupaj s še petimi tožbo za odškodnino zaradi izbrisa zoper Slovenijo vložilo leta 2006. Tožbe petih je sodišče zavrnilo, preostalim pa prisodilo odškodnino za nematerialno škodo. O odškodnini za materialno škodo pa ni odločalo, pač pa je izbrisane in državo pozvalo, naj se o njej dogovorita v šestih mesecih.

Dogovora v omenjenem roku ni bilo, Slovenija pa je tudi sklenila, da bo omenjeno vprašanje reševala v okviru odškodninske sheme za vse izbrisane. Sodišče za človekove pravice je zato izreklo še sodbo glede odškodnin za materialno škodo, pri čemer je vsem šestim izbrisanim skupaj dosodilo nekaj več kot 240.000 evrov.

Najvišjo odškodnino za materialno škodo, 72.770 evrov, je dosodilo Aliju Berishi. Ani Mezga bo morala država plačati 52.240 evrov, Zoranu Miniću 30.300 evrov, Ilfanu Sadiku Ademiju 30.150 evrov, Tripunu Ristanoviću 30.000 evrov, Mustafi Kuriću pa 29.400 evrov.

Po mnenju sodišča je bilo vsakemu pritožniku razumno prisoditi znesek pravičnega zadoščenja, in sicer za čas od 28. junija 1994, ko je v Sloveniji začela veljati Evropska konvencija o človekovih pravicah, do dneva, ko je izbrisani uredil svoj status. Za osnovo pri izplačilu odškodnine za materialno škodo je sodišče določilo pavšalni znesek v višini 150 evrov za mesec izbrisa.

Poleg tega je sodišče odškodnino prisodilo tudi otrokom pritožnikov, in sicer z mesečnim pavšalnim zneskom v višini 80 evrov za mesec izbrisa. Ta odškodnina je vključena v skupni znesek odškodnine, ki jo morajo prejeti pritožniki.

Je pa sodišče zavrnilo zahtevke pritožnikov, ki se nanašajo na subvencijo najemnine, izpad prihodka in pokojninske prispevke. Odškodnino za socialne prispevke, pa je sodišče vključilo v že omenjenih 150 evrov. Pri tem se je strinjalo z mnenjem slovenskih oblasti, da natančen izračun materialne škode ni mogoč.

Glede zakona o odškodninah za izbrisane, ki ga je Slovenije po naročilu sodišča sprejela lani, je slednje navedlo, da se zdi, da je pavšal primerna sistemska rešitev za povrnitev škode izbrisanim.

Slednje po mnenju ministra za notranje zadeve Gregorja Viranta pomeni posredno potrditev ustreznosti zakona. Kot je v prvem odzivu pojasnil Virant, je namreč sodišče glede reševanja problematike odškodnin "pripoznalo, da je pavšalna odškodnina ustrezna rešitev". Kot je navedel, se je sodišče tudi samo odločilo za pavšalno odškodnino, s tem ko je šestim izbrisanim za vsak mesec izbrisa dosodilo po 150 evrov odškodnine za materialno škodo. "To je pravzaprav identično odškodnini, ki jo lahko upravičenec dobi v Sloveniji za mesec izbrisa, če se odloči za sodno pot," pravi Virant.

Odvetnik izbrisanih Andrea Saccucci je s sodbo zadovoljen, saj je sodišče v veliki meri upoštevalo njihove zahteve. Še posebej se mu zdi pomembno, da sodba določa tudi odškodnino za otroke izbrisanih.

Na vprašanje, ali je sodišče s tem, ko je navedlo, da se mu zdi pavšal primerna sistemska rešitev za povrnitev škode izbrisanim, pritrdilo odškodninski shemi, odvetnik odgovarja, da je sodišče s tem zgolj priznalo prizadevanja Slovenije, da s shemo uredi to vprašanje. A s tem po njegovem ne pritrjujejo zneskom odškodnin, ki so v njej določeni. Po njegovi oceni so zneski še vedno odprto vprašanje, ki ga bo sodišče najverjetneje reševalo v prihodnjih primerih, ki še čakajo na obravnavo.

Podobno menijo v Amnesty International Slovenije, Mirovnem inštitutu ter Civilni iniciativi izbrisanih aktivistov. Kot opozarjajo, je omenjenih šest izbrisanih po obeh sodbah sodišča (s sodbo za nematerialno škodo iz junija 2012 in s tokratno sodbo za materialno škodo) upravičenih do bistveno višjih odškodnin, kot jih za izbris ponuja Slovenija z odškodninsko shemo. "Po prvi in drugi sodbi so namreč izbrisani pred sodiščem za človekove pravice dobili za odpravo posledic izbrisa najmanj 50.000 evrov vsak, država pa jim v domačem pravnem redu ponuja le nekaj več od 12.000 evrov," navajajo. Zato tokratna sodba po njihovem ne more biti potrditev, da je odškodninska shema, ki jo je pripravila Slovenija, ustrezna.

Po navedbah direktorice Amnesty International Slovenije Nataše Posel je tako sodišče slovenskim oblastem poslalo jasno sporočilo, da je zakon o odškodninah za izbrisane neustrezen "in da niti po vsebini niti po višini ne more zagotoviti odprave posledic izbrisa".

A Virant opozarja, da je sodišče v sodbi državi priznalo tudi "določeno diskrecijo pri določanju višine odškodnine". Kot je pojasnil, bodo odškodnine v Sloveniji znašale od 50 do 70 odstotkov zneska, ki bi ga oškodovani dobili na Evropskem sodišču za človekove pravice, kar je v okviru omenjene diskrecijske pravice, ki jo sodišče Sloveniji priznava. Po njegovih besedah je sodišče oškodovanim skupaj za materialno in nematerialno škodo dosodilo 230 evrov odškodnine za mesec izbrisa, v Sloveniji pa bodo lahko prejeli največ 150 evrov za mesec izbrisa.

Minister je še spomnil, da je sodišče sprejelo tudi odločitev, da bo v drugih primerih tožb izbrisanih (bilo naj bi jih še 65) naprej počakalo, da bo odbor namestnikov ministrov Sveta Evrope povedal, ali Slovenija ustrezno uresničuje svoj zakon o odškodninah za izbrisane. "Če ga bomo ustrezno uresničevali, potem teh dodatnih tožb ne bodo vzeli v obravnavo," je dodal.

Po mnenju Matevža Krivica iz Društva izbrisanih prebivalcev Slovenije je sodba huda lekcija Virantu in sedanji vladi. Kot opozarja, je bila vlada omenjeni šesterici namreč pripravljena plačati od nič do 10.600 evrov, sodišče pa jim je prisodilo bistveno višje odškodnine.

Kot hudo zavajanje Krivic označuje Virantove trditve, da je sodišče s sodbo potrdilo, da je slovenska odškodninska shema v skladu s pilotno sodbo. "V resnici je sodišče le vrnilo žogico te presoje nazaj odboru namestnikov ministrov Sveta Evrope, ki se je tega vročega krompirja hotel znebiti, in je poudarilo, da je po konvenciji za to pristojen odbor in ne sodišče," dodaja. Pri tem navaja navedbo iz sodbe, da je višina zneskov "sicer prepuščena presoji države, toda pod pogojem, da so ti združljivi s sodbo sodišča".

Anton Debevec iz Civilne iniciative izbrisanih prebivalcev pa je odločitev sodišča za STA pozdravil, ob tem pa poudaril, da jo bodo v iniciativi spoštovali ne glede na to, kakšne bodo njene konkretne posledice. Če sodba pomeni, da se bodo prihodnje odškodnine izplačevale na podlagi odškodninske sheme, ki jo je pripravila Slovenija, bodo spoštovali tudi to, je dejal.