c S
Virant vztraja pri objavi podatkov o slabih posojilih, v Banki Slovenije svarijo 06.03.2014 08:09 Ljubljana, 05. marca (STA) - Notranji minister Gregor Virant pred glasovanjem o predlogu novele zakona o dostopu do informacij javnega značaja ne vidi razloga za razlikovanje med slabimi posojili, ki so jih državne banke prenesla na DUTB, in tistimi, ki so jih obdržale v svojih bilancah. V Banki Slovenije pa so proti objavi podatkov o slabih posojilih, ki so ostala v bankah.

Minister za notranje zadeve in predsednik DL Virant je po seji vlade povedal, da poslanska skupina DL, kolikor je seznanjen, predloga dopolnila, ki bi dostop do informacij javnega značaja razširil tudi na slaba posojila, ki ostajajo v bilancah državnih bank, ne bo umaknila. On tega tudi ne bi priporočil, ker je amandma "logičen in smiseln".

Če so se namreč odločili za obelodanitev podatkov o slabih kreditih, ne vidi razloga za razlikovanje med slabimi krediti, ki so preneseni na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), in tistimi, ki so ostali na bankah. Banke morajo dati tudi odgovore, zakaj ti krediti niso bili preneseni, meni minister in prvak DL.

"Transparentnost v nobenem primeru ne more škoditi. Več kot bo te transparentnosti, bolje bo. Od transparentnosti ne bo nikogar bolela glava. Od netransparentnosti boli glava," je dejal.

Prepričan je tudi, da razkritje podatkov o teh kreditih ne bo škodovalo konkurenčnemu položaju teh bank. "Mislim, da ni v interesu bank, da bi imele čim več takšnih komitentov, ki ustvarjajo bančno luknjo, ampak jim je v interesu, da bi imele čim več dobrih komitentov, ki kredite vračajo," je dejal.

Dodal je še, da so to tudi krediti, ki so izvrtali bančno luknjo, za katero sedaj vsi davkoplačevalci plačujemo iz svojih žepov, in prav je, da se ti podatki razkrijejo.

Drugačnega mnenja so v Banki Slovenije. Danes so iz osrednjega nadzornika bančnega sistema za STA sporočili, da se sicer strinjajo s stališči, da je treba pri sanaciji razmer v bankah zagotoviti transparentnost in javnost informacij.

Hkrati pa ocenjujejo, da je v okviru prizadevanj za večjo preglednost sanacije bančnega sistema treba "ločeno in s posebno pozornostjo" obravnavati vprašanje glede razkritja zaupnih informacij o poslovanju bank oz. zaupnih podatkov o poslovanju njihovih komitentov.

Pri tem početju je treba, tako v Banki Slovenije, oceniti tudi namen razkritja posameznega zaupnega podatka. "Zahteva po transparentnosti procesov sanacije tako ne more biti splošno opravičilo za razkritje posamičnih zaupnih podatkov o kreditih in poslovnih skrivnostih komitentov bank," opozarjajo.

Razkritje občutljivih finančnih podatkov oziroma drugih zaupnih podatkov o poslovanju bank in gospodarskih družb kot dolžnikov lahko po njihovih opozorilih "nepopravljivo poslabša pogoje njihovega poslovanja v bodoče ter posredno ali neposredno ogrozi uspešnost celotne sanacije".

"Dejstvo, da so banke v državni lasti, ne bi smelo vplivati na pogoje konkurenčnega nastopanja teh bank," svarijo v Banki Slovenije, kjer nasprotujejo ureditvi, po kateri bi se posamični podatki o posojilih, ki so še ostali v bankah v sanaciji, razkrivali javnosti.

"Razkritje podatkov o posojilih bi negativno vplivalo na njihovo konkurenčnost in bi odvračalo komitente od nadaljnjega sodelovanja z bankami, za katere velja obveznost razkritja zaupnih podatkov o komitentih, " so jasni v Banki Slovenije.

Ne nasprotujejo pa razkritju osnovnih podatkov o posojilih, ki so bila prenesena na DUTB. Prizadevajo si tudi, da bi se v čim večji meri izboljšala učinkovitost pri razkrivanju vseh podatkov bank v razmerju do pristojnih institucij, ki nadzirajo in preiskujejo delovanje bank.

Ti organi imajo dostop do vseh podatkov Banke Slovenije in bank, ne glede na stopnjo zaupnosti, zagotavljajo v nadzorniku bančnega sistema.