Kot v memorandumu navajajo podpisniki - Visokošolski sindikat Slovenije, Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz), Neodvisni sindikat delavcev ljubljanske univerze, Zveza društev pedagoških delavcev Slovenije, Sindikat delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti Slovenije (VIR), Študentski svet Univerze v Ljubljani in Študentsko društvo Iskra - zakon ne temelji na resni analizi strukturnih problemov visokega šolstva. Ocenjujejo tudi, da je temeljna usmeritev zakona predvsem kratkoročno reševanje "finančne podhranjenosti visokega šolstva s širitvijo šolnin, in sicer na način, ki očitno vodi v socialno segregacijo in nižanje kakovosti študija".
Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport podpisniki očitajo, da pri pripravi zakona ni upoštevalo ključnih pripomb, ki so jih podali v postopku priprave zakona, ter tako ugotavljajo, da zakon ni usklajen s socialnimi partnerji.
Med največjimi anomalijami predloga vidijo pomanjkljivo opredelitev visokošolske javne službe, saj da zakon tisti del visokošolskih dejavnosti, ki se bo izvajal za samoplačnike, izvzema iz normativnih okvirov, ki veljajo za visokošolsko javno službo. Zato zahtevajo, da zakon predpiše obveznost enakega plačila za enako vrsto in obseg pedagoškega dela ob enakem nazivu.
Zakon po mnenju podpisnikov uvaja šolnine na rednem študiju, pri čemer breme financiranja visokošolskih zavodov z države v veliki meri prenaša na študente. Zato zahtevajo, da zakon vsem jasno zagotovi pravico do brezplačnega visokošolskega izobraževanja na prvi in drugi bolonjski stopnji.
Predlog po mnenju podpisnikov tudi ne odpravlja "škodljivega skrčenja obsega sredstev za javno visoko šolstvo", ki so ga prinesli zakon za uravnoteženje javnih financ in proračuni za leta 2012, 2013 in 2014. Med drugim tako zahtevajo dvig izhodiščnega obsega javnega financiranja visokega šolstva na raven iz leta 2011.
Po mnenju podpisnikov je treba spremeniti tudi določilo zakona, ki daje Nacionalni agenciji RS za kakovost v visokem šolstvu (Nakvis) pristojnost za določanje minimalnih standardov za izvolitev v nazive. Nakvis lahko namreč poda le mnenje o teh standardih, določijo pa jih univerze ali samostojni visokošolski zavodi sami, opozarjajo podpisniki.
Memorandum je na novinarski konferenci, ki je bila sicer namenjena drugim vprašanjem, komentiral tudi državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje Aljuš Pertinač. Povedal je, da pripombe na zakon še vedno sprejemajo in ga usklajujejo z vsemi deležniki. S Svizom so se tudi dogovorili, da mu bodo zakon, preden bo šel v formalno proceduro, še enkrat predstavili. Očitke iz memoranduma pa Pertinač zavrača in jih ocenjuje kot politično motivirane. Opozarja tudi, da so nekateri podpisniki memoranduma v sorodstvenem razmerju.
