"S prvo sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice iz Strasbourga smo le moralni zmagovalci. Končno smo dokazali, da smo bili diskriminirani, da smo imeli moteno družinsko in družbeno življenje ter ostali brez pravice do uporabe pravnih sredstev v Sloveniji," je ob robu današnjega srečanja civilne iniciative za STA dejala Učakarjeva.
Ob tem je znova izpostavila že znano stališče izbrisanih, da z lani sprejetim zakonom o odškodninski shemi niso zadovoljni, saj da jim ne vrača odvzetih pravic. Najbolj pa jih, kot pravi, moti to, da za izbris ni in ne bo odgovarjal nihče. "Vemo, kdo je bil takrat premier, kdo je bil notranji minister, kdo je poslal depešo o izbrisu, a očitno tukaj ne bomo dosegli ničesar," je dodala.
Poleg tega izbrisane po njenih besedah moti tudi to, da aktualna vlada o izbrisanih ni rekla niti besede in se ti omenjajo "le ob interpelaciji notranjega ministra, ko pač desnica popljuva stvari do konca in s tem spodbuja javno mnenje, da je takšno, kot je".
Evropsko sodišče sicer mora še odločiti o zahtevi Mustafe Kurića in petih drugih pritožnikov, ki potem, ko jim je sodišče junija 2012 že prisodilo odškodnino za nepremoženjsko, Slovenijo tožijo še za premoženjsko škodo. Čeprav zadeve neposredno niso povezane, velja prepričanje, da bo odločitev sodišča povedala tudi, ali je to zadovoljno z zakonom o odškodninah.
Izbrisani upajo, da predvidene odškodnine tudi za evropsko sodišče ne bo sprejemljive. Ker je zakon stopil v veljavo 19. decembra lani, v civilni iniciativi ocenjujejo, da bi Strasbourg odgovor moral dati v šestih mesecih, torej do 19. maja letos. "Potem bi oni odločali o višinah odškodnin in odprla bi se nam pot za naprej. V nasprotnem primeru pa se bomo bodli z državo v nedogled. Vse skupaj traja že predolgo," je povedala Učakarjeva. Zlasti se ji zdi pomembno, da se odpre možnost ureditve statusa za ljudi, ki ga še nimajo, a si ga želijo urediti.
Na današnjem srečanju so se prisotni sicer poklonili tudi nedavno preminulemu vodji civilne iniciative Aleksandru Todoroviću. Kot je dejala Učakarjeva, brez njega verjetno ne bi uspeli, saj da je bil ravno aktivizem tisti, ki jih je gnal dalje. Odločili so se tudi, da bodo izpeljali nekaj akcij, ki jih je imel namen izpeljati še Todorović, a o podrobnostih za zdaj ni želela govoriti.
Slovenija je na današnji dan pred 22 leti iz registra stalnih prebivalcev izbrisala več kot 25.000 ljudi. Ti so izgubili nekatere socialne pravice, mnogi so zapustili ali morali zapustiti državo, ki zdaj čaka na odločitev Strasbourga. Kdaj bo sodišče sprejelo odločitev, ni znano.
Medtem na notranjem ministrstvu že pripravljajo vse potrebno za sprejemanje prvih vlog, ki jih je določil zakon. Prve vloge bodo lahko začeli sprejemati junija, ko se bo zakon začel uporabljati tudi v praksi.
