Zakon je veliko prahu dvignil že v parlamentarni proceduri. Medtem ko so koalicijski poslanci zakon ob prvem glasovanju pozdravljali, so bili do njega kritični v opoziciji - predvsem se jim zdi zakon preobsežen in zbirokratiziran, področje energetskih izkaznic pa da presega obveznost iz direktive EU.
Tokrat so opozicijski poslanci ponovno izpostavili predvsem zgrešeno usmeritev zakona. Jožef Horvat (NSi) je dejal, da bi morali pred sprejemom zakona sprejeti energetsko strategijo oz. koncept. Predlagal je, naj se vlada zaveže, da se bodo stroški energetske izkaznice bistveno znižali.
Strategijo je pogrešal tudi Janez Ribič (SLS), ki se mu zdi energetski zakon megalomanski. Meni, da prinaša državljanom predvsem nove podražitve.
Danijel Krivec (SDS) meni, da zakon prinaša številne nove administrativne ovire. Prepričan je, da bo zakon potrebno kmalu novelirati. Dejal je, da je v tujini cena energetske izkaznice v primerjavi z našimi bistveno nižja. "Pri nas toliko stane, ker je okrog tega dokumenta nastala cela znanost," je dodal.
DS je veto na zakon izglasoval predvsem, ker se ne strinja z vsemi določili, ki urejajo energetsko izkaznico, posebej s tistimi, ki širijo obveznost njene izdelave prek minimalnih zahtev predpisov EU. Tako se predlagatelji veta ocenili, da to tudi draži izdelavo izkaznice, ob tem pa poudarili, da kriteriji za izkaznico niso določeni, so pa do evra natančno določene globe.
Vlada je v odgovoru na veto pojasnila, da cene izkaznice ni mogoče enoznačno določiti, ker nanjo vplivajo velikost objekta, popolnost dokumentacije, raznolikost vgrajenih sistemov ogrevanja, hlajenja in prezračevanja in konec koncev tudi potni stroški. Zagotovili pa so zadostno število strokovnjakov, da je trg ponudbe odprt.
Energetske izkaznice je v slovenski pravni red sicer uvedla novela energetskega zakona iz leta 2006, novi zakon pa jih ureja podrobneje. Izkaznice bodo sicer obvezne za nepremičnino, ki se prodaja ali oddaja v najem za več kot 12 mesecev.
Kot je poudaril državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Bojan Kumer, energetski zakon ni energetska izkaznica, je pa pomemben del. Opozoril je na nujnost sprejema zakona, saj Sloveniji zaradi nepravočasne implementacije dveh direktiv, plinske in električne, grozi denarna kazen. Slovenija bo morala omenjeni direktivi namreč prenesti do marca 2011.
Zakon sicer v slovenski pravni red skupno prenaša določbe 10 evropskih direktiv, ki urejajo področje trga z energijo ter spodbujanje energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije. Zakon krepi pravice potrošnikov in pristojnosti agencije za energijo ter vzpostavlja strukturo nacionalnih strateških dokumentov.
DZ je zakon prvič sprejel 30. januarja, DS pa je veto na zakon izglasoval 4. februarja.
