Kot je Dragonja dejal v predstavitvi, nima političnih ambicij, ampak želi pripomoči k izboljšanju stanja gospodarstva. Po njegovem mnenju bo za razvoj ključno, da se po sanaciji bank ustvarijo pogoji za razdolžitev podjetij ter hkrati izboljša dostop do virov financiranja. Je pa treba poleg finančnega prestrukturiranja zagotoviti tudi poslovno prestrukturiranje, je opozoril.
Kapitalsko strukturo v podjetjih, ki imajo prevelik delež dolžniškega kapitala, bi izboljševal s skladom podrejenega kapitala, ki bi za pet ali sedem let vstopil v lastništvo podjetij. Sklad bi bil težak 500 milijonov evrov, bil pa bi hibrid zasebnih in javnih sredstev. Dragonja se je zavzel tudi za nadaljnjo uporabo garancijskih shem in instrumentov izvoznega financiranja.
Med pomembnimi področji je izpostavil izboljšanje poslovnega okolja za tuje in tudi domače investicije, zagon investicijskih projektov, podporo malemu gospodarstvu in razvoj turizma. Glede agencije Spirit dokončnega stališča še nima; med možnostmi je ponovna ločitev področij in znova samostojna slovenska turistična organizacija.
Zavzemal bi se za razbremenitev gospodarstva. Glede obdavčitve, med drugim davka na nepremičnine in DDV, pravi, da Slovenija pri nobenem davku ne izstopa od evropskega povprečja, da pa je težava v tem, da so različni segmenti gospodarstva neenakomerno obremenjeni. V morebitni dilemi bi prej podprl večjo obdavčitev potrošnje kot gospodarske aktivnosti.
Pri upravljanju gospodarstva po njegovem mnenju še manjka nekaj mehanizmov, ki bi - posebej v državnih podjetjih - zagotovili odgovorno in učinkovito upravljanje. O sprejeti in predvideni novi ureditvi glede državnega holdinga še nima posebnega stališča, meni pa, da bi bilo treba končno te mehanizme vzpostaviti ter zvišati standarde upravljanja, "da se umakne tisti del politike, ki je deloval po drugih principih, kot mora delovati gospodarstvo".
Privatizacija se mora nadaljevati, a selektivno, meni. Težava je, da je zaradi krize vrednost deležev močno upadla, zato po njegovem mnenju ne bi smeli iti v privatizacijo pod katerimikoli pogoji, ampak je treba najti optimalne vlagatelje, ki bodo zagotovili razvoj teh podjetij.
O fiskalnem pravilu pravi, da se je država k temu zavezala ter da se bo treba potruditi in doseči to, da bo država izstopila iz spirale zadolževanja.
Glede težavnega položaja mladih je dejal, da bi se morali mladi v večji meri zavedati svoje odgovornosti za pravočasen vstop na trg dela, zlasti prek izbire študijskih programov. Potrebam po kadrih bi prilagajal tudi financiranje visokega šolstva.
Med cilji je tudi bolj učinkovito gospodarsko ministrstvo, pri čemer si je Dragonja zadal cilj število zaposlenih na ministrstvu v roku enega leta znižati za 30 odstotkov.
Lastniških deležev v podjetjih neposredno nima, jih imajo pa družinski člani, je povedal.
