Leta 1998 je SDS, sicer neuspešno, v parlamentarno proceduro vložila predlog za ustavno obtožbo zoper tedanjega premiera Janeza Drnovška. Očitali so mu sklenitev tajnega varnostnega sporazuma z Izraelom v letu 1995.
V začetku leta 2010 pa so poslanci SDS in SLS vložili predlog ustavne obtožbe zoper tedanjega predsednika republike Danila Türka, ker da je kršil ustavo s podelitvijo državnega odlikovanja nekdanjemu šefu tajne politične policije Tomažu Ertlu. Tudi ta predlog so poslanci zavrnili.
Poslovnik DZ sicer določa, da najmanj deset poslancev lahko predlaga državnemu zboru, da obtoži predsednika vlade ali ministra pred ustavnim sodiščem. Uvedbo postopka o obtožbi predsednika republike državnemu zboru pa lahko predlaga najmanj 30 poslancev.
Na zahtevo DZ poda mnenje o predlogu obtožbe premiera predsednik republike, o predlogu obtožbe ministra pa premier.
DZ o obtožbi odloča z večino glasov vseh poslancev, in sicer najpozneje v 60 dneh po vložitvi predloga. Če odločitve v tem roku ne sprejme, pa se šteje, da je predlog zavrnjen.
Če je sklep o obtožbi sprejet, ga v skladu z zakonom o ustavnem sodišču predsednik DZ pošlje predsedniku ustavnega sodišča. Sklep mora vsebovati opis zatrjevane kršitve ustave oziroma hujše kršitve zakona in predlog dokazov o kršitvi ustave oziroma hujše kršitve zakona. Minister oziroma predsednik lahko na obtožbo odgovori.
Ustavno sodišče nato opravi javno obravnavo. Z dvotretjinsko večino glasov vseh sodnikov lahko ustavno sodišče odloči, da obtoženi do odločitve o obtožbi začasno ne sme opravljati svoje funkcije. Če ustavno sodišče ugotovi, da obtožba ni utemeljena, z odločbo oprosti obtoženega.
V primeru, da ustavno sodišče ugotovi kršitev ustave ali hujšo kršitev zakona, z odločbo ugotovi utemeljenost obtožbe, lahko pa odloči tudi, da predsedniku vlade oz. ministru preneha funkcija. Odločitev o utemeljenosti obtožbe in odločitev o prenehanju funkcije sprejme ustavno sodišče z dvotretjinsko večino glasov vseh sodnikov.
Poslanska skupina SDS je danes namreč napovedala vložitev ustavne obtožbe zoper predsednico vlade in ministre, če do torka ne bo vložen predlog zakona o fiskalnem pravilu. Vodja poslancev SDS Jože Tanko je opozoril, da vlada v predpisanem roku ni predlagala zakona o izvedbi fiskalnega pravila, zato smo po njegovih besedah v neustavnem položaju.
Na ministrstvu za finance so odgovorili, da bo predlog omenjenega zakona predvidoma v kratkem šel v nadaljnjo obravnavo.
Predsednik Ustavnega sodišča Miroslav Mozetič je sicer decembra v intervjuju za STA na vprašanje, ali je fiskalno pravilo mogoče izvajati brez izvedbenega zakona, sicer med drugim dejal, da se s tem ni podrobneje ukvarjal, a če je ta zakon nujen za to, da se lahko fiskalno pravilo uveljavi, potem ga je v tem položaju verjetno težko uveljaviti. Je pa ob tem spomnil tudi na ustanovitev pokrajin, ki jih ustava predvideva, a ker zakon, s katerimi bi jih ustanovili, ni bil sprejet, jih pač nimamo. "Gre za neko normo, ki je postavljena v ustavo, a sama ne more učinkovati," je takrat dejal Mozetič.
