c S
Cvelfar ponavlja, da arhivska novela arhive odpira in ne zapira 12.02.2014 15:57 Ljubljana, 12. februarja (STA) - Cilj novele zakona o arhivskem gradivu in arhivih, ki je predmet pobude za referendum, je bil omogočiti enako zaščito občutljivih osebnih podatkov za vse, je na novinarski konferenci v Arhivu RS povedal njegov direktor Bojan Cvelfar. Ponovil je, da novela arhivov ne zapira, ampak le še bolj odpira.

Novela zakona je namreč v delu javnosti naletela na kritike predvsem v smislu, da v 65. členu pri varovanju občutljivih osebnih podatkov funkcionarje nekdanjih družbenopolitičnih organizacij izenačuje z njihovimi žrtvami. Po zdajšnjem zakonu so namreč javno dostopni tudi občutljivi osebni podatki omenjenih funkcionarjev, medtem ko bodo po novem prekriti oziroma bo morala dostop do njih odobriti arhivska komisija.

Po besedah Cvelfarja so se za takšno rešitev odločili, ker so na neustreznost zdajšnje ureditve opozarjali Informacijski pooblaščenec, Inšpektorat RS za kulturo in medije ter varuh človekovih pravic.

Da pa zato po besedah Cvelfarja zdajšnji zakon razširja nabor nekdanjih družbenopolitičnih organizacij, v arhive katerih je mogoče pogledati, in sicer na vse in ne zgolj nekatere. Prav tako zožuje nabor občutljivih osebnih podatkov, zaradi katerih je dostop omejen, uvaja pa tudi možnost anonimizacije gradiva. Razlika med novelo in zdajšnjim zakonom je tudi, da v gradivu, ki je nastalo do maja 1990, ne more biti več tajnih podatkov zaradi interesov države.

Kot primer, kako bo anonimizacija pripomogla k večji odprtosti gradiva, so na novinarski konferenci predstavili osebni dosje pisatelja Cirila Kosmača (pokojnega od leta 1980), ki je bil žrtev nekdanje Službe državne varnosti. Ker dosje vsebuje tudi občutljive osebne podatke osebe, ki je še živa, bi bil po starem zakonu nedostopen, po noveli pa bi bil dostopen na način, da bi občutljive osebne podatke tretje osebe prekrili, pravi Cvelfar. A ob tem priznava, da takšno anonimizacijo pri osebnih dosjejih v arhivu izvajajo že nekaj časa, zdaj bi jo tako le še zapisali v zakon. Priznava tudi, da bo anonimizacija vzela nekaj časa, če bodo naročene večje enote arhiva.

Po besedah predsednice strokovne komisije za pripravo novele zakona Nade Čibej nedostopnega gradiva z uvedbo novele več ne bo, varovani bodo le občutljivi osebni podatki, kot so denimo spolno življenje posameznika, njegovo zdravstveno stanje in podobno. Te podatke bodo le prekrili, kdor bo želel videti tudi te, bo moral za to zaprositi arhivsko komisijo. Omenjeni podatki sicer niso javni niti po zdajšnjem zakonu, če od nastanka gradiva ni minilo 75 let in če oseba, na katero se nanašajo, ni mrtva že vsaj 10 let.

Čibejeva poudarja še, da novela ni pomembna zgolj zaradi arhivov nekdanje SDV, kot bi morda lahko kdo zmotno pomislil iz razprav v javnosti, ampak ureja ravnanje z vsem arhivskim gradivom. Tega pa je za 80.000 tekočih metrov, medtem ko je gradiva SDV zgolj 400 metrov, je dejala.

Predsednica Arhivskega društva Slovenije Gordana Šövegeš Lipovšek pa je poudarila, da je bila novela z njimi usklajena. Želi si, da bi lahko začela veljati in da bi se končala politična obračunavanja, ki so po njenih besedah v razpravah o arhivih prisotna že nekaj zadnjih let.