Sodišča so po besedah Masleše lani rešila več zadev (1,065 milijona), kot so jih prejela (1,035 milijona), posledično se zmanjšuje tudi število nerešenih zadev.
Zmanjšali so se tudi sodni zaostanki - pri pomembnejših zadevah celo za 19,3 odstotka. Povprečni pričakovani čas rešitve zadeve je ostal nespremenjen, in znaša 3,6 meseca. Se je pa skrajšal povprečni pričakovani čas rešitve pomembnejših zadev, in sicer z 7,6 na 7,2 meseca.
Po besedah Masleše je sodstvu vse to uspelo doseči kljub temu, da je sodilo 14 sodnikov manj (trenutno je vseh okoli 960) kot v letu 2012, in kljub temu, da je imeli sodstvo na voljo 12 milijonov evrov manj sredstev. Vse to po besedah Masleše kaže na to, da sodstvo ve, "kam želi priti, da pozna pot in način, kako tja".
Masleša ocenjuje, da jim bo cilje, zapisane v zavezi z vlado, uspelo doseči, a opozarja, da vse ni odvisno od njih. Pri tem izpostavlja zlasti pomanjkanje sredstev in dotok zadev, ki niso načrtovane.
Opozarja tudi na prepogoste in premalo premišljene spremembe zakonodaje, ki povzročajo težave tako pri sojenju kot pri zagotavljanju informacijske podpore sodnim postopkom. Kritičen je do vedno novih nalog, ki jih zakonodaja nalaga sodiščem, pri čemer izpostavlja prenovljeno stečajno zakonodajo.
Po besedah generalnega sekretarja vrhovnega sodišča Janka Marinka imajo od sodišč trenutno največje težave delovna sodišča, in sicer tudi na račun spreminjanja plačnega sistema, ki lahko s seboj potegne množico tožb. Gledano po področjih pa je največ težav pri izvršilnih postopkih. "To je daleč najbolj problematično področje, ki ga še ne obvladujemo," je dejal.
Razlog za to po njegovih besedah tiči v samem izvršilnem postopku, ki strankam daje številne možnosti za zavlačevanje. Zato Marinko opozarja, da je na tem področju potrebna temeljita prenova zakonodaje.
Med prioritetami za letošnje sodno leto, ki se je začelo danes, Masleša izpostavlja zmanjšanje števila nerešenih zadev, reševanje starejših zadev in vzpostavitev sistema, po katerem bi stranka vnaprej vedela, v kolikšnem času lahko pričakuje rešitev njenega spora.
Nadaljevati nameravajo tudi z optimizacijo mreže sodišč, postopnim zmanjševanjem števila sodnikov (trenutno smo namreč država z največ sodniki na 100.000 prebivalce v Evropi) in s sistemskim reševanjem položaja strokovnih sodelavcev, ki težko prehajajo med sodnike.
