Izredno sejo DZ zahtevajo poslanci SDS, na njej pa naj bi poleg uspešnosti tožilstva pri pregonu gospodarskih kaznivih dejanj, predvsem v bančništvu, razpravljali tudi o odzivu tožilstva na pregon kaznivih dejanj nekdanje Službe državne varnosti (SDV).
Po besedah Kozine na pregonu kaznivih dejanj v bančništvu trenutno dela pet ljudi, kar je četrtina vseh ljudi na Specializiranem državnem tožilstvu. Trenutno dodatnih ljudi ne potrebujejo, ko se bo po njegovi oceni sredi leta težišče preiskave preselilo na tožilstvo, pa bodo dodatni kadri potrebni.
Vinko Gorenak (SDS) je namreč na začetku seje odbora opozoril, da je ekipa, ki na tožilstvu preiskuje kazniva dejanja v bančništvu, kadrovsko podhranjena. To, da se skupini, ki dela na zadevi, dodeli več ljudi, je sicer po mnenju poslanca dolžnost vrhovnega državnega tožilca Zvonka Fišerja.
Slednji je danes povedal, da bi Specializiranemu državnemu tožilstvu že dodelili dodatne kadre, vendar pa so izčrpali že vse kadrovske rezerve. Zato bi, kot je dejal, na tožilstvi potrebovali več denarja in več ljudi.
Minister za pravosodje Senko Pličanič mu je odgovoril, da je sam za to, da se tožilstvu zagotovi več denarja, a od tožilstva tudi pričakuje, da bo s tem kadrom in denarjem povečalo učinkovitost. Tako si želi podobno zavezo, kot jo je vlada podpisala s sodstvo.
Takšno zavezo si želi tudi Maša Kociper (PS). Strinja pa se z opozorili, da delo tožilcev otežujejo tudi prehitre spremembe zakonodaje. To je problem in s tem se moramo soočiti, zato se je koalicija v koalicijski pogodbi zavezala, da se bo vzdržala prevelikih posegov v zakone s področja pravosodja, je dejala.
Gorenaka je zanimal tudi odziv Fišerja na očitke o nezakoniti zaposlitvi Boštjana Škrleca na mesto generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva. Da v navedenem primeru obstaja sum korupcije in nasprotje interesov je po navedbah Gorenaka opozorila tudi Komisija za preprečevanje korupcije, a to do zdaj ni bilo objavljeno, ker je vrhovno sodišče objavo začasno zadržalo, in dokument še ni pravnomočen.
Opozoril je, da je prejšnja vlada zaradi primera uvedla nadzor, a ga je zdajšnja vlada razveljavila. Minister Pličanič je povedal, da je bil nadzor razveljavljen, ker ni bilo pridobljeno mnenje tožilskega sveta. Ko bo to pridobljeno, se bo postopek odvrtel tako, kot predvideva zakon, je dejal. Fišer pa je opozoril, da je DZ enkrat že sklenil, da seja DZ o omenjenem nadzoru ni dopustna.
Med razpravo so člani iz vrst PS in SD ugotavljali, da je DZ o vseh zadevah, ki so predmet zahteve za sklic izredne seje, že razpravljal. Po oceni Maše Kociper je gradivo, ki je bilo pripravljeno za sejo, sramotno, saj temelji zgolj na prispevkih iz medijev. Opozorila je tudi, da je razpravljanje o konkretnih kazenskih primerih v DZ nedopustno. Podobno je ocenil tudi Mirko Brulc (SD), ki je prepričan, da je razprava namenjena svojevrstni interpelaciji zoper Fišerja.
Ob koncu so člani odbora, v katerem ima večino koalicija, glasovali o sklepih, ki naj bi jih v petek na izredni seji sprejel DZ, in jih zavrnili. Med drugim so zavrnili sklep, s katerim bi DZ ministrstvu za pravosodje predlagal, naj zaradi stanja na vrhovnem tožilstvu opravi pravosodni nadzor. Zavrnili so tudi sklep, s katerim bi DZ pristojne pozval, naj se zločini SDV raziščejo ter naj vlada naredi vse, da bodo svojci likvidiranih oseb lahko našli posmrtne ostanke.
