DZ je novelo zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih sprejel pred tednom dni, konec minulega tedna pa je SDS vse, ki želijo oddati podpis proti zaprtju arhivov, pozvala, naj to storijo najpozneje do ponedeljka. S tem se je lotila zbiranja potrebnih 2500 podpisov za začetek postopka za razpis referenduma o noveli, kljub temu, da še ni bilo znano, ali bo DS na novelo izglasoval odložilni veto. Državni svetniki so nato danes predlog veta danes s 13 glasovi za in 13 proti zavrnili.
Prvopodpisana pod zahtevo za začetek postopka poslanka SDS Eva Irgl je ob vložitvi več kot 10.000 podpisov v DZ poudarila, da število zbranih podpisov dokazuje, da se državljanke in državljani zavedajo, "kako pomembno je, da arhivi ostanejo odprti". To je po njenih besedah pomembno zlasti zaradi zgodovinske resnice.
Po besedah poslanca SDS Vinka Gorenaka si politična levica za vsako ceno želi zapirati arhive, to pa zato, "ker jih je smrtno strah stvari, ki so tam zapisane". Njegov poslanski kolega Franc Breznik je dodal, da je novela zakona v času, ko so se začele preiskave o dejavnosti nekdanje Službe državne varnosti v Sloveniji, Avstriji in Nemčiji, "zelo politično neumestna".
Predsednik Društva za raziskovanje polpretekle zgodovine RS Roman Leljak je dodal, da se je za podpis pod zahtevo odločil, ker novela raziskovalcem "na nek način onemogoča normalno delo v arhivu".
Na ministrstvu za kulturo na drugi strani vložitev zahteve za začetek referendumskega postopka obžalujejo. V pisni izjavi izpostavljajo, da novela prvič uveljavlja, da ni več nedostopnega arhivskega gradiva.
Kot navajajo, bo zaradi potreb uradnih postopkov, ki jih vodijo državni organi, organi lokalnih skupnosti in druge osebe javnega prava, kot so na primer predkazenski in kazenski postopki, pa tudi postopki parlamentarnih komisij, arhivsko gradivo še naprej dostopno v celoti, saj se zakon v tem delu z novelo ne spreminja.
Odzval se je tudi minister za kulturo Uroš Grilc in povedal, da bo njihovo sporočilo na morebitnem referendumu, da arhivi še nikoli bili tako odprti, kot bodo z novelo. Kot poudarja, novela zmanjšuje nabor občutljivih osebnih podatkov, zaradi katerih veljajo omejitve pri dostopu do gradiva. Prav tako določa, da je dostopno gradivo vseh družbenopolitičnih organizacij pred letom 1990 in ne zgolj določena gradiva, kot to določa zdajšnji zakon.
Večina strank referenduma ne podpira. V PS menijo, da tehtnih vsebinskih razlogov za referendum ni in da je motiviran tudi z letošnjimi lokalnimi in evropskimi volitvami. Tudi vodja poslancev SD Matjaž Han je opozoril, da želijo nekatere stranke onemogočiti, da bi se v Sloveniji ukvarjali z gospodarskimi in finančnimi temami.
Po besedah vodje poslancev DeSUS Franca Jurše, ki novelo podpira, referendum niti slučajno ni prava tema ta trenutek. Polonca Komar iz DL pa poudarja, da se ji ne zdi primerno izkoriščati takšen zakon "za ideološko politiziranje".
Noveli nasprotuje še SLS in meni, da je referendum upravičen, a pri njem ne bo sodelovala. V NSi pa so prepričani, da se ta občutljiva tema izrablja za doseganje političnih ciljev in aktiviranje volilne baze.
Ker po novi ustavni ureditvi referenduma ne morejo več zahtevati poslanci, bodo SDS in sopredlagatelji morali za zahtevo referenduma zbrati 40.000 podpisov državljanov. Po novi ureditvi so tudi za veljavnost referenduma ostrejši pogoji. Zakon bo na referendumu zavrnjen, če bo proti njemu glasovala večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti zakonu glasuje najmanj petina vseh volivcev.
Predsednik DZ Janko Veber bo pobudo za začetek postopkov za referendum o arhivski noveli posredoval zakonodajno pravni službi in ministrstvu za notranje zadeve, ki bo preverilo podpise. Povratno informacijo pričakuje čim prej, saj mora v sedemdnevnem roku, če je pobuda ustrezna, določiti 35-dnevni rok za zbiranje 40.000 podpisov za zahtevo referenduma. Začetek zbiranja podpisov je možno pričakovati kmalu, napoveduje Veber.
