Na Banki Slovenije so danes za STA zapisali, da se bodo v skladu z mnenjem ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo plače znižale vsem, predsednikoma in članom izrednih uprav.
Točnega zneska na banki Slovenije pred podpisom aneksov ne morejo sporočiti, saj zato potrebujejo soglasja podpisnikov. So pa ta že minuli teden pridobili glede trenutnih plač.
V petek so tako objavili, da sta mesečni plači predsednikov obeh izrednih uprav, Klausa Schusterja (Factor banka) in Imreja Balogha (Probanka) 15.000 evrov bruto, mesečne plače članov izrednih uprav pa 13.500 evrov bruto.
Ob tem so minuli petek v Banki Slovenije zapisali, da so bili aneksi k pogodbam o zaposlitvi že predhodno pripravljeni in jih bodo v podpis poslali brez odlašanja.
Danes so za STA zapisali, da so aneksi v pripravi, so pa ministrstvo zaprosili še za mnenje glede ostalih prejemkov, ki so določeni z marca 2010 sprejetim zakonom o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v državni lasti in samoupravnih lokalnih skupnosti oz. t.i. Lahovnikovem zakonu. Ta osnovno plačilo direktorjev omejuje na tri- do petkratnik povprečne bruto plačo v družbi oz. skupini.
Mnenje pričakujejo do četrtka, ministrstvo, ki ga trenutno začasno vodi finančni minister Uroš Čufer, pa je kot rok za posredovanje z aneksom usklajenih pogodb določilo 20. februar.
Na Banki Slovenije sicer pojasnjujejo, da septembra lani sklenjene pogodbe predvidevajo, da se drugi pogoji in bonitete dogovorijo z aneksom. Oktobra je bila ta določba spremenjena, s pogodbo pa se je določilo, da izrednim upraviteljem poleg fiksnega dela prejemkov pripada tudi variabilni del za uspešno delo.
Podrobnosti o variabilnem delu plače naj bi Banka Slovenije in izredni upravitelji z aneksom k pogodbi dogovorili naknadno, po tem, ko načrt likvidacije potrdita nadzorni svet in Evropska komisija.
V Bruslju so to storili konec lanskega leta, a aneksov prav zaradi vprašanj, povezanih z učinkovanjem Lahovnikovega zakona, še niso podpisali. Te pravice se bo zato prvič uredilo z aneksom, ki je v pripravi, so pojasnili na Banki Slovenije.
Neodvisno od mnenja ministrstva pa so minuli petek v Banki Slovenije poudarili, da so z vročitvijo odločbe o izredni upravi septembra lani v obeh bankah banki prenehala tudi pooblastila in pristojnosti skupščinama ter nadzornima svetoma, ta pooblastila pa je prevzela Banka Slovenije.
Opravlja jih kot samostojna institucija, ki je "pri izvajanju svojih nalog po zakonu neodvisna in ni vezana na sklepe, stališča in navodila državnih ali katerih koli organov, niti se nanje ne sme obračati po navodila ali usmeritve", so poudarili v Banki Slovenije.
Izredna uprava je po tolmačenju Banke Slovenije v skladu z zakonom o bančništvu vezana na pisna navodila Banke Slovenije, in sicer v njeni vlogi regulatorja, ne nadzornega sveta.
V Banki Slovenije ocenjujejo, da so edini pristojni, da najdejo ustrezno usposobljene strokovnjake, ki bodo neposredno izvajali njene izredne ukrepe nadzora, posledično pa tudi zato, da postavijo pogoje ter se dogovorijo o pravicah in obveznostih pogodbenega razmerja z njimi.
Samo dejstvo, da je država z dokapitalizacijo postala lastnica obeh bank, po mnenju Banke Slovenije ne vpliva na njeno pristojnost izvajanja kakršnih koli pravic z naslova lastništva delnic.