V Društvu Integriteta ugotavljajo, da je dosedanja praksa poslovanja podjetij v lasti ali s prevladujočim vplivom države in občin privedla do razmer, ko je zahteva po višji stopnji preglednosti njihovega delovanja več kot nujna.
Obenem pa v društvu v javnosti zaznavajo odpor do poskusov povečanja preglednosti gospodarskih družb v pretežni ali delni lasti države in občin ter nestrinjanje z večjo udeležbo in nadzorom civilne družbe nad njihovim poslovanjem.
Opažajo tudi povečan obseg lobiranja v smeri mehčanja določil zakonodajnega predloga. V društvu zato menijo, da bi bilo dobro preveriti, koliko poslancev in funkcionarjev je poročalo o lobističnih stikih, ki se nanašajo na novelo zakona o dostopu do informacij javnega značaja.
"Nasprotovanje večjemu nadzoru nad družbami, ki so v 100-odstotni državni lasti in na trgu nastopajo kot monopoli, si razlagamo kot ohranjevanje statusa quo, ki omogoča zlorabe še naprej," je zatrdil generalni sekretar društva Vid Doria.
O pritiskih na poslance so obvestili tudi Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK), kjer pa pravijo, da doslej niso prejeli še nobenega poročila o lobističnem stiku s to vsebino. Navedbe društva lahko pomenijo, da poslanci o teh lobističnih stikih ne poročajo, kar bi predstavljalo kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, za kar je zagrožena kazen od 400 do 1200 evrov, so opozorili v KPK.
V društvu so sicer prepričani, da bo s predlaganimi zakonskimi spremembami do zdaj uveljavljena praksa političnega kadrovanja in sklepanja odvetniških, donatorskih in svetovalnih pogodb na podlagi prijateljskih, političnih ali kakršnih koli drugih pripadnosti zamejena, saj bo imela javnost večji vpogled v samo poslovanje teh družb.
"Vsi državljani imamo namreč pravico vpogleda v to, kakšen gospodar je država in kakšni gospodarji so posamezniki, ki s tem premoženjem upravljajo. Preventivni učinek predlagane ureditve, ki zavezuje širši krog zavezancev, bo omogočil večjo odgovornost pri upravljanju z davkoplačevalskim premoženjem," je prepričan Doria.
DZ bo novelo zakona o dostopu do informacij javnega značaja, s katero se širi obveznost posredovanja tovrstnih informacij tudi na podjetja v večinski lasti države ali občin, po napovedih ministra za notranje zadeve Gregorja Viranta sprejel najpozneje marca. Če zakon ne bo sprejet, je napovedal, da bo odstopil s položaja.
V Društvu Integriteta opozarjajo, da je omenjena zakonska novela le eden izmed predlogov Komisije za preprečevanje korupcije za spopad s sistemsko korupcijo.
Društvo je z namenom uspešnega preprečevanja korupcije pristopilo v Civilno partnerstvo Odprimo 15 tez, saj so prepričani, da je začetek izvajanja teh strukturnih sprememb ključno za gospodarsko okrevanje in trajnostni razvoj Slovenije.
Zato so vodilne predstavnike države z javnim pismom pozvali, da se do konca januarja opredelijo do tez protikorupcijske komisije in javno predstavijo načrt aktivnosti, ki ga bo javnost lahko spremljala in ocenjevala njegovo učinkovitost.
