Sodišče je odločilo v prid tožbama Zagrebačke banke in Privredne banke Zagreb (PBZ) - skupaj gre za približno 27 milijonov evrov, ki so jih hrvaški državljani prenesli v javni dolg hrvaške države v začetku 90. let prejšnjega stoletja.
Erjavec je v odzivu na novinarski konferenci poudaril, da gre za direktno kršitev memoranduma o razumevanju, ki sta ga premiera sklenila 11. marca lani in v katerem se je Hrvaška zavezala, da postopki v zvezi z deviznimi hranilnimi vlogami na Hrvaškem stojijo, dokler ne pride do končne rešitve, ki se išče v okviru sukcesije.
Izrazil je začudenje in obžalovanje, ker ti postopki na Hrvaškem še naprej tečejo, poudaril pa, da odločbe hrvaških sodišč ne bodo imele nobenih posledic za Slovenijo, saj so v nasprotju s slovensko zakonodajo.
Kot je pojasnil, sta Hrvaška in Slovenija leta 1994 podpisali pogodbo o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah, ki v 21. členu določa, da "tiste tuje sodne odločbe, ki so v nasprotju z ustavo in pravnim redom Republike Slovenije ne morejo biti pripoznane in izvršljive".
Tudi če bi hrvaška sodna odločba postala pravnomočna - Erjavec pričakuje, da bo postopek tekel do hrvaškega vrhovnega sodišča, saj se bosta LB in NLB pritožili - bo Slovenija uveljavljala omenjeno določilo pogodbe.
Ta pogodba je po njegovi oceni tudi zadosten instrument, ki varuje slovenske interese, tako da Sloveniji ne bo treba uporabiti kakšnih drugih pravnih instrumentov, kot so npr. meddržavne tožbe.
Upa pa, da bo Hrvaška "še enkrat premislila o vsem in spoštovala, kar je zapisano v memorandumu".
Visoki predstavnik za nasledstvo Rudi Gabrovec je za STA sicer ocenil, da bi Slovenija morala "glede uporabe memoranduma o razumevanju" razmisliti o sprožitvi meddržavnega spora pred Evropskim sodiščem za človekove pravice, saj gre s strani Hrvaške "za eklatantno kršitev dveh mednarodnih pogodb in enega mednarodnega dogovora".
Gre za kršitev premoženjsko-pravnega sporazuma med državama iz leta 1999, kjer je predvideno, da je problem LB predmet drugih meddržavnih sporazumov. Krši tudi sporazum o nasledstvu, ki opredeljuje, da se problematika varčevalcev ureja pred Banko za mednarodne poravnave (Bis), pa tudi memorandum, ki pravi, da je ta specifični problem prenesenih deviznih hranilnih vlog predmet, ki ga bosta državi obravnavali pod okriljem Bis.
K ukrepanju proti Hrvaški na ravni EU zaradi hrvaškega "norčevanja iz sklenjenih dogovorov" je slovensko vlado pozval poslanec SLS Franc Pukšič. Vlada bi morala o tem "takoj obvestiti Evropski parlament, zunanje ministre in predsednike vlad", meni.
Predsednik SDS Janeza Janše pa je v odzivu poudaril, da "odločitev hrvaškega sodišča za Slovenijo ni obvezujoča, ker je v nasprotju z mednarodnim sporazumom" in da "škodi predvsem kredibilnosti Republike Hrvaške in njene vlade".
Na hrvaškem zunanjem ministrstvu so vztrajali, da Hrvaška ni kršila memoranduma, temveč da ga je spoštovala. Kot so dejali za STA, "v memoranduma piše, da se država obvezuje zagotoviti zastoj" postopkov. Poudarili so, da je zunanja ministrica Vesna Pusić "vse to" pojasnila na srečanju z Erjavcem novembra v Zagrebu.
Ministra sta se takrat zgolj strinjala, da je glavna razlika v prevodu besede "stay" v memorandumu, ki jo Slovenija razume kot prekinitev postopkov, na Hrvaškem pa jo razumejo kot mirovanje postopkov za največ dve leti.
Pusićeva je po novembrskem srečanju dejala, da je Hrvaška izpolnila vse svoje obveznosti iz memoranduma, medtem ko Slovenija ni zagotovila soglasja svojih odvetnikov za mirovanje postopkov.
Hrvaška sodnica Jasmina Crnić je v današnjih prvostopenjskih sodbah, ki še nista pravnomočni, stališču Zagreba pritrdila, ko je v obrazložitvi zapisala, da je zavrnila zahtevo LB in NLB po prekinitvi postopka, ker memorandum predvideva "mirovanje" postopka.
PBZ in Zagrebačka banka sta zaprosili za mirovanje postopka, vendar je sodišče predloge obeh strank zavrnilo, ker bi se morali strinjati.
Sodnica je zavrnila tudi ostale ugovore, ki jih je vložila slovenska stran. Med drugim je razsodila, da pooblastili hrvaškega finančnega ministrstva Zagrebački banki in PBZ nista sporni. Gre namreč za t.i. inkaso cesiji, ki predstavljata pogodbo med hrvaško vlado in bankama, da vodita postopke proti slovenskim bankam v imenu hrvaške države.
Kot neutemeljenega je ocenila tudi ugovor slovenske strani, da bi Hrvaška morala zahtevati denar od Narodne banke Jugoslavije. Meni tudi, da Hrvaška ne krši sporazuma o nasledstvu.
LB in NLB se bosta na razsodbo pritožili. Rok za vložitev pritožbe je 15 dni.
Zagrebško občinsko sodišče je pred podpisom memoranduma že dvakrat nepravnomočno odločilo v primerih tožb proti (N)LB, in sicer enkrat v prid hrvaški strani, enkrat pa v prid slovenski. V enem od primerov se je sodnik odločil za nadaljevanje postopka.
Na hrvaških sodiščih skupno obravnavajo 27 tožb Zagrebačke banke in PBZ proti LB in NLB. V hrvaški javni dolg je bilo sicer v začetku 90. let prejšnjega stoletja prenesenih in varčevalcem izplačanih 544,4 milijona takratnih nemških mark, to je okoli 272 milijonov evrov.
