Leljak je namreč pretekli ponedeljek predstavil nekatere dokumente, iz katerih po njegovih besedah izhaja, da je nekdanjega poročnika hrvaške domobranske vojske Martinovića v Celovcu ubila takratna slovenska Služba državne varnosti (SDV), akcijo pa naj bi odobril takratni načelnik SDV Janez Zemljarič. Martinovića, ki je imel v Celovcu trgovino, naj bi ubili, ker naj bi načrtoval spominsko slovesnost ob obletnici povojnih pobojev.
Po Leljakovih besedah je avstrijske policiste, s katerimi je stik navezal že v četrtek, zanimala predvsem vpletenost takratne SDV v umor, pri čemer jim je predložil dokumente, do katerih je prišel v Arhivu RS.
Del dokumentov se po njegovih besedah nanaša na nadzor SDV nad Martinovićem preko mreže njenih sodelavcev v Avstriji. Ti so po besedah Leljaka po rodu večinoma Hrvati, danes pa so avstrijski državljani, ki živijo v Celovcu. "Šli smo skozi vsakega posebej," je pojasnil.
Policistom je predstavil tudi dokument "operativni načrt dela akcije Pliberški vod" za leto 1975, ki je takrat potekala v okviru SDV. Omenjeni načrt je podpisal Zemljarič, predvideval pa je ohromitev dela hrvaške emigracije in ustvarjanje njenega medsebojnega nezaupanja.
Med dokumenti, ki jih je predal, je tudi dokument, v katerem je takratni vodja oddelka za emigracijo pri SDV Milan Pavlin Zemljariču 4. februarja 1975 predlagal, da bi se enega izmed sodelavcev SDV, Milana Doriča (Hanzija), uporabilo "še za neko konkretno akcijo na enega izmed njemu poznanih ekstremistov", pri čemer Leljak sklepa, da naj bi šlo za Martinovića. Še isti dan je namreč SDV Doriču izdala dva lažna potna lista ter dva okvirja za brzostrelko (dokument o tem je Leljak tudi predal policistom), 13 dni pozneje pa je bil Martinović ubit.
Leljak ocenjuje, da je avstrijska policija primer uboja Martinovića ponovno odprla že v četrtek, ko je imel z njo prve kontakte. Ocenjuje tudi, da bo policija v okviru postopka zaslišala nekatere ljudi iz Slovenije, tudi Zemljariča.
Pri avstrijski kriminalistični policiji so za RTV Slovenija potrdili, da so od slovenskega državljana dobili informacije v pisni obliki in da bo te dokumente treba še prevesti. Nato jih bodo predali državnemu tožilstvu v Celovcu, kjer bo sledila odločitev, ali naj se postopek nadaljuje.
Leljak je danes še sporočil, da se bo v torek udeležil razgovora s slovensko policijo tako o primeru Martinović, kot tudi o primeru umora hrvaškega študenta Stjepana Crnogorca, ki naj bi ga po navedbah Leljaka 3. julija 1972 v Salzburgu ugrabili in nato likvidirali pripadniki nekdanje SDV.
Poslanka avstrijskih svobodnjakov (FPÖ) Anneliese Kitzmüller je v zveznem parlamentu že zahtevala takojšnjo izročitev glavnih osumljenih za umor Martinovića Avstriji, o čemer je prvi poročal portal politikis.si. "Čeprav je bil umor izveden že leta 1975, je nedopustno, da naročnik umora in nekdanji vodja slovenske Udbe Janez Zemljarič danes v Sloveniji živi povsem neovirano," je poudarila.
"To je nova klofuta za vse žrtve Titovega in Udbinega barbarstva, ki terja takojšnjo razjasnitev s strani avstrijskih sodnih institucij," je še menila in nadaljevala, da mora Avstrija sedaj "končno postati aktivna" in poskrbeti, da bodo žrtve Udbinih umorov dobile svojo pravico.
Glede primera Martinović je avstrijska tiskovna agencija APA v četrtek poročala, da je tožilstvo v Celovcu sporočilo, da v omenjenem primeru trenutno ne poteka nobena preiskava, da pa so deželnim kriminalistom posredovali dokumente, ki so povezani s primerom. V primeru, da bodo kriminalisti prišli do novih spoznanj, bi lahko nadaljevali prekinjeni postopek, je za APA dejala tiskovna predstavnica tamkajšnjega državnega sodišča.
Če bi v okviru postopka prišlo do potrebe po zaslišanju osumljencev iz Slovenije, bi Avstrija glede na mednarodne instrumente, ki urejajo področje pravne pomoči med državami članicami EU, lahko zahtevala zaslišanje slovenskih osumljencev, so danes za STA potrdili pri pravosodnem ministrstvu.
Avstrija lahko tako osumljence in priče iz Slovenije "povabi na posamezna procesna dejanja ter zaprosi za zaslišanje osebe prek pristojnih slovenskih organov ali preko videokonference". Pri ministrstvu dodajajo, da je od zakonodaje posamezne tuje države odvisno, kakšne so pravne posledice v primeru, če ni odziva na pozive. "Če se zaslišanje izvede v Sloveniji, veljajo določbe zakona o kazenskem postopku. Enako velja v tem primeru tudi za posledice neodzivnosti," so sporočili.
Kar se tiče morebitnih aretacij in izročitev Avstriji, so pri ministrstvu še razložili, da morajo za to obstajati utemeljeni razlogi za izdajo evropskega naloga za prijetje in predajo, na podlagi katerega slovenski organi nato postopek izvedejo.
