Višje sodišče je v sklepu z 11. decembra pritrdilo mnenju preiskovalne sodnice, ki je zahtevala odločitev višjega sodišča, da je zahteva preiskovalne komisije nepopolna in ne daje odgovora na vprašanje, kaj se bo z listinami dokazovalo.
Zahteva po mnenju sodišča ne vsebuje sklepa o predmetu preiskave oz. je vsebina akta o odreditvi parlamentarne preiskave (kar je kot opredelitev predmeta preiskave navedla preiskovalna komisija) preveč posplošena in preobširna, zato predmet preiskave ni tako določno opredeljen, da bi bilo mogoče oceniti zakonitost zahteve za prisilne ukrepe.
Sodišče med drugim tudi pravi, da v zahtevi ni natančno opredeljeno, kakšen status imajo v preiskavi osebe (banke, Banka Slovenije, KPK), od katerih se zahteva predložitev dokumentacije.
Preiskovalna komisija je zahtevo na Okrožno sodišče v Ljubljani podala junija lani, to pa jo je odstopilo višjemu sodišču. Komisija je zahtevala, naj sodišče NLB, NKBM in Abanki odredi predložitev seznama kreditov, ki so bili konec septembra 2012 razvrščeni v bonitetna razreda D in E, seznama odpisanih kreditov med letoma 1992 in 2012 ter seznama izdanih bančnih garancij v tem obdobju skupaj z zneski, zavarovanji in imeni fizičnih ali pravnih oseb.
Komisija je zahtevala tudi odredbo Banki Slovenije za razkritje določene dokumentacije, označene s strogo zaupano, ter odredbo Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) za predložitev celotne dokumentacije, na podlagi katere je ta izdelala oceno stanja v bančnem sistemu z vidika sistemske korupcije.
"Preiskovalna komisija ni bila presenečena, da so zahtevo za dokumentacijo zavrnile tri banke, presenečenje pa je, da je takšno odločitev sprejelo tudi višje sodišče," je danes na novinarski konferenci v Ljubljani dejal Pogačnik.
Akt o odreditvi parlamentarne preiskave določa, da bi morala komisija ugotoviti celotne zneske kreditov med letoma 1992 in 2012 ter da bi se morala seznaniti s krediti, ki so razvrščeni v bonitetna razreda D in E, pravi Pogačnik, ki tako meni, da je iz akta razvidno, zakaj komisija te dokumente potrebuje.
Pogačnik meni, da bo imela preiskovalna komisija na podlagi te odločitve sodišča bistveno oteženo delo in da se bo morala o nadaljnjem poteku dela odločiti v najkrajšem času.
Komisija bo zaslišanja, sklicana za januar, izvedla, je povedal predsednik komisije.
Za 16. januar je predvideno zaslišanje nekdanjega generalnega sekretarja NLB in nekdanjega viceguvernerja Banke Slovenije Sama Nučiča, nekdanjega predsednika uprave NLB Boža Jašoviča, viceguvernerke Banke Slovenije in nekdanje prve nadzornice NLB Stanislave Zadravec Caprirolo in predsednika KPK v odstopu Gorana Klemenčiča.
17. januarja bodo zaslišali direktorico Agencije za javni nadzor nad revidiranjem Mojco Majič, nekdanjo direktorico nadzora bančnega poslovanja v Banki Slovenije Natašo Pukl in direktorja nadzora bančnega poslovanja v Banki Slovenije Mateja Krumbergerja.
22. januarja bodo pred komisijo nekdanji guverner Banke Slovenije in sedanji predsednik nadzornega sveta NLB France Arhar, predsednik nadzornega sveta NKBM Peter Kukovica in predsednik nadzornega sveta Abanke Janko Gedrih.
Za 23. januar pa je predvideno, da bodo na vprašanja komisije odgovarjali predsednik uprave NLB Janko Medja, predsednik uprave NKBM Aleš Hauc in predsednik uprave Abanke Jože Lenič.
