Varuh je v celoti oz. deloma izpodbijal omenjene štiri člene zakona o mednarodni zaščiti, ki urejajo nacionalni koncept varne tretje države in koncept evropske varne države. Varuh med drugim meni, da je koncept določanja držav za varne tretje države v neskladju z ustavo in mednarodnim pravom.
Takšen način odločanja o prošnjah za mednarodno zaščito naj bi omogočal avtomatizacijo odločanja in t. i. verižno vračanje. Pri verižnem vračanju naj bi obstajala nevarnost, da bodo prosilca iz varne tretje države vrnili v državo izvora brez ustreznega postopka. S tem naj bi posegli v temeljno pravico prosilca za mednarodno zaščito do izbire, v kateri državi bo zaščito iskal.
Ustavno sodišče je v postopku ugotovilo, da sta 60. člen in prvi odstavek 62. člena zakona o mednarodni zaščiti v neskladju z 2. členom ustave, zato ju je razveljavilo. Odločitev o tem je sodišče sprejelo s petimi glasovi proti trem, pri čemer so proti glasovali sodniki Marta Klampfer, Jasna Pogačar in Mitja Deisinger.
Kot v odločbi navaja ustavno sodišče, učinkovanja nejasnih določb, ki urejajo ravnanje oblastnih organov, zaradi katerega lahko pride celo do kršitve 18. člena ustave, ni mogoče pustiti nadalje v pravnem sistemu. Pri tem je treba upoštevati, da mora država članica EU, če se je odločila uvesti koncept varne tretje države v notranje pravo, spoštovati pogoje, ki jih določa pravo EU.
Ker notranje pravo z razveljavitvijo 60. člena zakona ne izpolnjuje vseh obveznosti, ki jih pri uporabi koncepta varne tretje države zahteva pravo EU, tega instituta ni več dopustno uporabiti v konkretnem postopku. Če želi zakonodajalec koncept varne tretje države obdržati v pravnem sistemu, potem mora razveljavljeno določbo nadomestiti z novo. Prenos obveznosti, ki izhajajo iz prava EU, v nacionalno zakonodajo pa mora biti opravljen z zadostno jasnostjo in natančnostjo, je zapisalo ustavno sodišče.
Soglasno pa je ustavno sodišče sprejelo odločitev, da 61. člen zakona ni v neskladju z ustavo, in odločitev, da je prvi odstavek 63. člena zakona o mednarodni zaščiti v neskladju z ustavo. Glede slednjega je sodišče v odločbi zapisalo, da gre pri ugotovljeni protiustavnosti za primer, ko zakonodajalec določenega vprašanja, ki bi ga moral urediti, ni uredil, zato razveljavitev ni mogoča. Ker se lahko zakonodajalec sam odloči, ali želi ureditev koncepta varne tretje države in koncepta evropske varne tretje države obdržati v pravnem sistemu, ustavno sodišče ni določilo roka za odpravo ugotovljene protiustavnosti.
Ustavno sodišče je zakon o mednarodni zaščiti letos sicer že presojalo in ugotovilo, da tretji odstavek 78. člena zakona ni v neskladju z ustavo. Zahtevo za oceno ustavnosti je v tem primeru vložilo upravno sodišče, odločitev ustavnega sodišča pa je bila objavljena maja letos.
