c S
Na okrogli mizi med drugim posvarili pred nepremišljenimi ukrepi v sodstvu 27.06.2013 08:21 Ljubljana, 26. junija (STA) - Sodelujoči na današnji okrogli mizi o tem, kakšno sodstvo potrebujemo, so med drugim menili, da so nekatere spremembe potrebne. A spremembe z željo po doseganju hitro vidnih rezultatov bi lahko imele več slabih kot dobrih posledic, so opozorili nekateri.

"Ljudje ne verjamejo, da živimo v zgledni pravni državi in to je resen problem," je poudaril predsednik ustavnega sodišča Ernest Petrič. O tem je treba po njegovih besedah razpravljati kritično, "a brez neutemeljenih obtoževanj in nepotrebnega pesimizma, da je vse zavoženo".



Pri objektivnem vidiku, ko sodišča včasih res zavlačujejo in so sodbe napisane nerazumljivo, gre po Petričevi oceni za lažje rešljiv problem. Težje pa je pri subjektivnem vidiku, ko imajo ljudje občutek, da ne živijo v pravni državi, meni.

Opozarja, da mora imeti sodnik velik ugled, saj je navsezadnje človek, ki lahko nekoga obsodi na dolga leta zapora. "V Sloveniji pa smo položaj sodnika znižali na status uradnika. V družbi nima uglednega statusa," je dejal. "Sodnik ne more biti uradnik, ki izpolni normo," opozarja Petrič. Premiki v pozitivno smer pa so po njegovem prepričanju mogoči, vendar le na dolgi rok.

V slovenskem sodstvu je marsikaj treba spremeniti, a veliko je tudi dobrega, na čemer je vredno graditi, je dejal Erik Kerševan s pravne fakultete v Ljubljani. Sam ni naklonjen hitrim spremembam, ki, kot pravi, "nikoli niso dale dobrega rezultata". Treba si je zadati cilj, ki pa ne sme biti preskromen, meni. "Smo namreč lahko boljši kot danes in kot si morda trenutno zastavljamo," je opozoril.

Med cilji bi si lahko zastavili, da bi bolje uporabljali "obstoječe kapacitete", potrebno pa bi bilo tudi dobro načrtovanje razprav, meni nekdanji generalni sekretar ustavnega sodišča Kerševan.



Nujnost, da je razlaganje posameznih določb vedno enako, pa je izpostavil Jurij Toplak s pravne fakultete v Mariboru. Pri tem je kot primer omenil goljufanje pri izpitu na fakulteti. "Ustava zahteva usklajeno razlago predpisov. Ne bi se smelo dogajati, da je eden zaradi goljufanja pri izpitu kaznovan, ne pa tudi vsi drugi, ki so prav tako goljufali," je poudaril.

Tudi Toplak se boji negativnih posledic, če bo hitrost sojenja postala odločilni kriterij za sodnike. "Sodnik lahko odloči zelo hitro, ampak tako, da npr. krši temeljne pravice," je opozoril.



Jonathan Klick, ki predava na univerzi Yale, pa meni, da je za sodnika zelo pomembna dobra izobrazba in usposabljanje. Obsega naj čim širše vsebine, šlo pa naj ne bi samo za vladne programe ali samo za programe posameznih družb, je dejal.



Na okrogli mizi je sodeloval tudi doc. dr. Mitja Kovač z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani:




Okroglo mizo sta v prostorih ustavnega sodišča v Ljubljani pripravila Akademsko društvo Pravnik in Slovenska komisija pravnikov.