Pogajalci parlamenta in Sveta EU so končali pogajanja o osnutku nove direktive o boju proti pranju denarja. V skladu z novimi pravili bodo morale biti institucije, kot so banke, revizorji, odvetniki, nepremičninske agencije, igralnice in drugi, tudi bolj pozorne na morebitne sumljive transakcije svojih strank.
Pranje denarja vsako leto doseže vrednost od dva do pet odstotkov globalnega bruto domačega proizvoda (BDP), kažejo podatki parlamenta.
"Več let so kriminalci v Evropi uporabljali anonimnost podjetij in bančnih računov v tujini za prikrivanje svojih finančnih poslov. Vzpostavitev registrov dejanskega lastništva bo pomagala dvigniti tančico skrivnostnosti s teh računov in bo občutno pripomogla k boju proti pranju denarja in izogibanju plačevanja davkov," je poudaril poročevalec parlamentarnemu odboru za gospodarske in denarne zadeve Krišjanis Karinš.
"Nova pravila, o katerih je bil dogovor sklenjen danes, bodo zagotovila veliko večjo transparentnost senčnih poslovnih struktur, ki so v srcu shem za pranje denarja, pa tudi shem, prek katerih se podjetja izogibajo svojim davčnim odgovornostim," pa je dodala poročevalka odboru za civilne svoboščine Judith Sargentini.
Četrta direktiva o boju proti pranju denarja bo državam članicam prvič naložila obveznost vodenja centralnih registrov z informacijami o končnih dejanskih lastnikih podjetij in drugih pravnih entitet, pa tudi skladov. Teh registrov Evropska komisija v svojem predlogu ni predvidela, so pa jih zahtevali poslanci.
Registri bodo dostopni pristojnim oblastem, entitetam, ki bodo podatke potrebovale po svoji dolžnosti - na primer banke, ki bodo opravljale dolžno preverjanje svojih strank -, pa tudi javnosti, prek spletne registracije in s plačilom dajatve, ki bo pokrila administrativne stroške.
"Katera koli oseba ali organizacija, ki lahko izkaže legitimni interes, na primer preiskovalni novinarji in drugi zaskrbljeni državljani, bo lahko dostopala do informacij o dejanskem lastništvu, kot so ime lastnika, mesec in leto rojstva, nacionalnost, prebivališče in podrobnosti o lastništvu," zagotavljajo v Evropskem parlamentu. Vseeno pa predlog članicam daje možnost omejitve dostopa, a le v vsakem posameznem primeru in v izrednih okoliščinah.
Današnji kompromis tudi razjasnjuje, kdo bo veljal za "politično izpostavljeno osebo". Gre za osebe s posebej visokim tveganjem korupcije zaradi njihovega političnega položaja, kot so voditelji držav, člani vlad, vrhovni sodniki in poslanci. Pri takih osebah bi morali biti v veljavi dodatni ukrepi, na primer prepoznavanje virov njihovega premoženja.
O doseženem tekstu bodo sicer še morali glasovati tako predstavniki držav članic kot tudi parlamentarna odbora za gospodarske in denarne zadeve ter za pravosodje in notranje zadeve. Celoten parlament bo predvidoma o tekstu glasoval prihodnje leto.
Na dogovor so se že odzvali v Evropski bančni zvezi, ki je doseženo soglasje pozdravila. Besedilo nove direktive po njihovem ustvarja močan okvir za boj proti pranju denarja z "umerjenimi, sorazmernimi in konsistentnimi ukrepi".
V zvezi obžalujejo le, da nova pravila ne razlikujejo med domačimi (evropskimi) in tujimi politično izpostavljenimi osebami. Domače osebe namreč po njihovem običajno predstavljajo nižje tveganje kot osebe iz nečlanic EU. Tako pa bodo evropske banke morale opravljati dodatna obsežna preverjanja vseh teh strank, so sporočili.
